VSL sklep I Cp 558/2009

Jedro

Dedič v pritožbi zoper sklep o dedovanju ne more uspeti z zatrjevanjem, da je bil pri sklepanju dednega dogovora zaveden. Dedni dogovor je namreč sporazum med dediči z učinkom sodne poravnave, katerega razveljavitev je mogoča po 392. členu ZPP.

S pritožbo bi lahko izpodbijal sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, le s trditvijo, da sporazuma niso sklenili vsi dediči ali da je bil netočno povzet v sklepu o dedovanju.

 

Izrek

Pritožba z dne 17.12.2008 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dopolnitev pritožbe z dne 8.1.2009 se zavrže.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščinskega premoženja po pokojnem J. C., za dediče na podlagi zakona razglasilo zapustnikovo vdovo in dva sinova, vsakega do 1/3, in v sklepu povzelo tudi vsebino dednega dogovora, ki so ga dediči sklenili na zapuščinski obravnavi dne 4.12.2008. V skladu s tem dogovorom je nato odredilo ustrezne vpise v zemljiški knjigi oziroma izdalo druge odredbe.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil zakoniti zapustnikov dedič, sin I. C.. V pritožbi navaja, da se s sklepom o dedovanju ne strinja, ker je bil zaveden glede hiše. Starša sta namreč obljubila, da se hiša ne bo delila in da bo, kot je mogoče razbrati iz pritožbenih navedb, po smrti matere, to je vdove F.C., v celoti pripadla pritožniku. Brat je samski, ima hišo, pri gradnji sta mu starša pomagala, kupila sta staro hišo, da je brat lahko zidal. Vse to se je dogajalo z namenom, da se le-ta odpove rojstni hiši. Tudi sam mu je pri hiši veliko pomagal.

Pritožnik nadalje smiselno navaja tudi to, da je obseg zapuščinskega premoženja večji, zapustnik naj bi imel denarne prihranke pri poimensko navedenih bankah ter delnice Kreditne banke Maribor. Oče je zadnjih 10 let govoril tudi o oporoki, ki pa sodišču ni bila predložena. 8.1.2009 je pritožnik svojo pritožbo dopolnil tako, da predlaga, da sodišče opravi poizvedbe o obstoju oporoke, stanju na računih pri bankah in lastništvu delnic Kreditne banke Maribor.

Pritožba z dne 17.12.2008 je neutemeljena, dopolnitev pritožbe z dne 8.1.2009 pa prepozna.

Glede na to, da je bil med dediči na zapuščinski obravnavi, ki jo je sodišče opravilo 4.12.2008, podpisan dedni dogovor, s katerim so se dediči dogovorili o delitvi premoženja, ki je bilo last zapustnika, med drugim tudi o delitvi njegovega nepremičnega premoženja, pritožnik v pritožbi ne more uspeti z zatrjevanjem, da je bil pri tem zaveden in z navajanjem, kakšni so bili prvotni nameni staršev glede razdelitve njunega premoženja. Dedni dogovor je namreč sporazum med dediči z učinkom sodne poravnave, za izpodbijanje sodne poravnave pa je mogoče po 392. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložiti tožbo na razveljavitev, in sicer med drugim tudi zaradi tega, ker je bila sklenjena v zmoti, pod vplivom sile ali zvijače. S pritožbo bi lahko pritožnik izpodbijal sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, le s trditvijo, da sporazuma niso sklenili vsi dediči ali da je bil netočno povzet v sklepu o dedovanju. Tega pa pritožnik ne zatrjuje. Glede ostalih pritožbenih trditev, ki se nanašajo na obseg zapuščinskega premoženja, pritožbeno sodišče pritožniku pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje že opravilo ustrezne poizvedbe pri bankah ter pri Notarski zbornici Slovenije glede obstoja oporoke. Ugotovljeno je bilo, da v registru oporok, ki ga vodi Notarska zbornica, oporoka zapustnika ni evidentirana. O premoženju, za katerega bo sodišče ugotovilo, da je še predmet dedovanja, pa bo v skladu z 221. členom Zakona o dedovanju izdan nov sklep na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.

Pritožbeno sodišče je na podlagi navedenega v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbo I. C. z dne 17.12.2008 zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Ker je pritožbo po 333. členu ZPP v zvezi s 163. členom ZD možno vložiti v roku 15 dni od vročitve prepisa sklepa, kar velja tudi za dopolnitev pritožbe, je pritožbeno sodišče dopolnitev pritožbe z dne 8.1.2009 zavrglo kot prepozno. Ne glede na to dediču še pojasnjuje, da je to dopolnitev vsebinsko upoštevalo že sodišče prve stopnje, ko je opravilo ustrezne poizvedbe.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 333/2000
• VSL sklep I Cp 159/2000
• VSK sodba I Cp 632/2005