VSL sklep I Cp 98/2009

Jedro

Za izdajo zamudne sodbe na podlagi 2. odstavka 282. člena ZPP morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi predpisani pogoji, ki izhajajo iz citiranih določb 282. in 318.člena ZPP. Če katerikoli od navedenih pogojev ni izpolnjen, zamudne sodbe ni mogoče izdati, saj je to v nasprotju s pravili pravdnega postopka. Če tožena stranka v vabilu na narok ni ustrezno opozorjena na posledice izostanka, to pomeni, da ni bila pravilno vabljena, kar posledično pomeni, da ni bil izpolnjen tudi pogoj iz 6.odstavka 282.člena ZPP.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je po dne 5.11.20008 opravljenem naroku, ki se ga tožena stranka ni udeležila, izdalo zamudno sodbo, s katero je odločilo, da je zahtevek tožnika v celoti utemeljen. Toženca je s to sodbo zavezalo, da v 15 dneh plača znesek 69.450,00 EUR z zamudnimi obrestmi po 1,5% mesečni obrestni meri, in sicer od zneska 16.520,00 EUR od dne 1.12.2005 do plačila, od zneska 17.080,00 EUR od 1.4.2006 do plačila, in od zneska 35.850,00 EUR od 1.6.2006 do plačila, ter da tožniku povrne pravdne stroške v znesku 2.584,70 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude, skupaj z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje.

Zoper izpodbijano sodbo se je pravočasno pritožil toženec iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in spremembe, v nadaljevanju ZPP) in predlagal, da se sodba razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje. V pritožbi navaja, da pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318.členu ZPP niso bili izpolnjeni, saj z vabilom na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, ki ga je tožena stranka prejela dne 17.9.2008, tožena stranka ni bila pravilno opozorjena na posledice izostanka z naroka, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati zamudne sodbe. Tožena stranka je poleg tega takoj naslednji dan po naroku v spis vložila opravičilo za izostanek z naroka z zdravniškim izvidom, ki bi ga sodišče moralo šteti kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, čeprav tega toženec na opravičilu ni izrecno navedel. Sodišče bi zato moralo razpisati nov narok, ne pa izdati zamudne sodbe. S pritožbo tožena stranka sodbi očita tudi napačen zaključek, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da dejstva, na katera tožnik opira svoj tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil.

Pritožba povzema, da je toženec v odgovoru na tožbo navajal, da je potrdilo o prevzemu dolga napisala in pripravila tožeča stranka, toženec pa ga je podpisal, ne da bi ga prebral. Medsebojni odnos je potekal med pravnima osebama D. F. d.o.o. in T. Ltd. Tožnik nastopa v vlogi direktorja družbe T. Ltd in kot fizična oseba, saj iz potrdila o prevzemu dolga izhaja, da se bo denar nakazal tožniku osebno, čeprav je bila pogodba o odstopu terjatve med T. Ltd. in tožnikom sklenjena šele 3 dni po podpisu potrdila o prevzemu dolga. Ker na dan podpisa potrdila o prevzemu dolga, s katerim je bilo določeno, da se dolg vrne na osebni račun tožnika, tožnik sploh še ni bil imetnik terjatve (temveč je to bila družba T. Ltd.), ima potrdilo o prevzemu dolga z dne 17.12.2004 tako vsebinsko napako, ki vpliva na samo veljavnost potrdila. Glede na vsebino odgovora na tožbo, s katerim je sodišče razpolagalo, ni mogoče zaključiti o utemeljenosti zahtevka, še posebej, ker se je tožena stranka sklicevala na oderuške obresti v višini 1,5% mesečno, kar je sodišče v celoti zanemarilo.

Tožeča stranka na pritožbo, ki ji je bila vročena v odgovor, ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Določba 1.odstavka 318.člena ZPP določa pogoje za izdajo zamudne sodbe, ki jo sodišče lahko izda, če tožena stranka ne odgovori na tožbo v roku iz 277. člena ZPP. Z zamudno sodbo sodišče ugodi tožbenemu zahtevku, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor;

2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3.člena tega zakona);

3. da izhaja utemeljenost zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi;

4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Zamudna sodba se je po uveljavitvi novele ZPP-D (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 45/2008 z dne 9.5.2008, v nadaljevanju novela ZPP-D), ki je začela veljati z dnem 1.10.2008, lahko izdala le v primeru, da tožena stranka, ob zgoraj navedenih pogojih ni odgovorila na tožbo. Novela ZPP-D pa je prinesla spremembo 282. člena ZPP, po kateri sodišče izda zamudno sodbo tudi, če tožena stranka odgovori na tožbo, vendar ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni razpisan, in so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe (2. odstavek 282.člena ZPP). Ob tem 6.odstavek 282. člena ZPP izrecno določa, da se določbe 1. do 5. odstavka ZPP uporabijo, če je bila stranka pravilno vabljena in ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. Sodišče mora stranko v vabilu na narok opozoriti na posledice izostanka z naroka (7. odstavek 282. člena ZPP).

Za izdajo zamudne sodbe na podlagi 2. odstavka 282. člena ZPP morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi predpisani pogoji, ki izhajajo iz citiranih določb 282. in 318.člena ZPP. Če katerikoli od navedenih pogojev ni izpolnjen, zamudne sodbe ni mogoče izdati, saj je to v nasprotju s pravili pravdnega postopka.

Toženec izpodbija zamudno sodbo iz razloga, ker v vabilu ni bil ustrezno opozorjen na posledice izostanka z naroka. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so njegove navedbe utemeljene. V vabilu stranki na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo opr. št.I P 2335/2006 z dne 15.9.2008 (na listovni številki 44 in 45 v spisu I P 2335/2006) je opozorilo na posledice izostanka z naroka napačno, saj novela ZPP, ki je začela veljati 1.10.2008, ni upoštevana. Ker je bil narok, na katerega je sodišče prve stopnje vabilo stranki z opozorili iz prej veljavnega ZPP, razpisan za dan 5.11.2008, bi moralo sodišče prve stopnje stranki ustrezno opozoriti že v vabilu, pa čeprav je bilo stranki poslano pred 1.10.2008. V poglavju o končnih in prehodnih določbah novele ZPP-D je v 1. odstavku 130. člena določeno, da se postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona (to je skladno s 133.členom ZPP-D dne 1.10.2008), nadaljuje po določbah tega zakona (torej ZPP-D), če ni v zakonu drugače določeno. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da za postopek, kot je v konkretnem primeru, zakon ne določa nič drugače, zato je zadevni postopek do 1.10.2008 tekel skladno z določbami ZPP, ki so veljale pred uveljavitvijo novele ZPP-D, po 1.10.2008, pa skladno z določbami te novele. Opozorila na posledice izostanka z naroka, ki je bil razpisan za 5.11.2008, torej ne bi smele opozarjati na posledice, kot jih je predvideval stari zakon, temveč na posledice, ki jih za tak primer predpisuje novela ZPP-D. Z vabilom, s kakršnim je bila tožena stranka vabljena na narok, razpisan za dan 5.11.2008, ni bil izpolnjen pogoj iz 7. odstavka 282. člena ZPP. Ker tožena stranka v vabilu na narok ni bila ustrezno opozorjena na posledice izostanka, to pomeni, da ni bila pravilno vabljena, kar posledično pomeni, da ni bil izpolnjen tudi pogoj iz 6. odstavka 282. člena ZPP. Zaradi vsega navedenega sodišče druge stopnje zaključuje, da po izvedenem naroku dne 5.11.2008 niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe in je pritožba toženca v tem delu utemeljena.

Zaradi navedene kršitve pravil postopka iz 7. točke 2. odstavka 339.člena ZPP, je sodišče druge stopnje na podlagi 1 .odstavka 354. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje bo moralo ponovno razpisati poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ter stranke nanj povabiti z vabili, v katerih jih bo ustrezno poučilo o posledicah izostanka z naroka.

Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo izpodbijano sodbo že iz zgoraj navedenega razloga, se v obravnavanje drugih pritožbenih navedb ni spuščalo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 1782/2003
• VDS sodba Pdp 539/2003
• VSC sklep Cp 295/2000