VSL sklep I Cp 4375/2008

Jedro

Če v prejšnjem zapuščinskem postopku ni bilo okoliščin iz 80. ali 81. člena ZDen (tj. oporočnih razpolaganj, niti dednih izjav niti dednopravnih pogodb), sodišče razdeli premoženje, ki je pripadlo zapustniku po odločbi o denacionalizaciji, z dodatnim sklepom o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju brez obravnave.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo dodatno zapuščino po pok. D. A., ki obsega nepremičnini parc. št. 838 in parc. št. 839, in na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju opr. št. I D 408/85 z dne 10.9.1985 in sklepa o dedovanju opr. št. "D" I D 403/95 z dne 4.4.1996 dodelilo zapustnikovemu sinu J.D. in zap. hčeri M. M. vsakemu 1/2 dodatne zapuščine. Takso po tar. št. 9 Zakona o sodnih taksah v višini 164,20 EUR je naložilo v plačilo dedičema sorazmerno z njunima deležema.

Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje dedinja M. M. Navaja, da sama ni vložila predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, kot to v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zmotno navaja prvostopenjsko sodišče. Dediča sta že ob prvotnem sklepu o dedovanju z dne 4.4.1996 vedela, da bo prišlo do dodatnega dedovanja nepremičnin parc. št. 838 in 839, vendar takrat še ni bil znan celoten obseg dodatne zapuščine. Navedene nepremičnine so bile namreč zapustniku vrnjene šele dne 6.1.2004, in sicer s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani D N 36/96 z dne 27.11.2003. Dediča sta se dogovorila, da bo te parcele dedovala M. M.. Zato je šel dedič J. D. k notarju in podal izjavo z dne 31. 5. 1996 o odpovedi svojemu deležu v korist M. M.. Slednja je to štela za urejeno in je tudi plačala denarno obveznost po peti točki sklepa z dne 27.11.2003. Nikoli ni bilo govora, da te parcele ne bi bile njene, in jo je prizadelo, ko je izvedela, da je sodedič J. D. vložil predlog za dodatno dedovanje z dne 5.2.2008, kar je sodišče napačno štelo kot njen predlog. V primeru, da dedinja ne bi dedovala do celote obeh parcel, ki sta predmet dodatnega dedovanja, prijavlja stroške do zapuščine v znesku 1.057.841,70 SIT, ki jih je že plačala.

Na vročeno pritožbo odgovarja dedič J. D., ki se v celoti strinja z izpodbijanim dednim sklepom in v zvezi z notarsko overjenim sporazumom z dne 31.5.1996 navaja, da se nanaša na pozneje najdeno premoženje po datumu 4.4.1996, ne pa na parceli 838 in 839. Zanje so namreč dediči vedeli in vložili pravočasno zahtevo za denacionalizacijo ter bili seznanjeni, da bodo po eventualni pravnomočni odločbi o vrnitvi še predmet zapuščine, kar v svoji pritožbi pravilno navaja tudi dedinja. V kolikor bi se navedena izjava nanašala tudi na predmetni parceli, bi ju v izjavi tudi navedel, saj je zanju vedel.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je v obravnavani zapuščinski zadevi ugotovilo, da sodita v zapuščino po zapustniku tudi nepremičnini parc. št. 838 in parc. št. 839, zato je ob upoštevanju dejstva, da zapustnik ni napravil oporoke, ugotovilo, da je nastopilo zakonito dedovanje in da sta, ker je mati D. C. že pokojna, edina zakonita dediča po zapustniku njegova otroka J. D. in M. M.. V skladu z določbo 221. člena Zakona o dedovanju (ZD) glede najdene zapuščine ni opravilo nove zapuščinske obravnave, temveč je dodatni sklep o dedovanju izdalo na podlagi dveh predhodnih pravnomočnih sklepov o dedovanju.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je takšna prvostopenjska odločitev pravilna. Dedinja M. M. se namreč v pritožbi glede dedovanja denacionaliziranega premoženja neutemeljeno sklicuje na sporazum oziroma izjavo sodediča z dne 31.5.1996. Navedena izjava je brez učinka oziroma se ne upošteva, saj je bila podana po zaključku zapuščinskega postopka, poleg tega pa je zgolj delna, kar pomeni, da bi se v vsakem primeru štelo, kot da odpovedi sploh ni bilo.

Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) kot lex specialis v razmerju do Zakona o dedovanju v primerih, ko se deduje denacionalizirano premoženje, v 82. členu izrecno določa, da v primeru, ko v prejšnjem zapuščinskem postopku ni bilo okoliščin iz 80. ali 81. člena istega zakona (tj. oporočnih razpolaganj, niti dednih izjav niti dednopravnih pogodb), sodišče razdeli premoženje, ki je pripadlo zapustniku po odločbi o denacionalizaciji, s sklepom iz prvega odstavka 221. člena ZD, to pa je z dodatnim sklepom o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju brez obravnave.

Ker je bil takšen abstraktni zakonski dejanski stan izpolnjen tudi v obravnavani zadevi in je torej prvostopenjsko sodišče na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer ni zagrešilo kršitev pravil postopka, je pritožbeno sodišče pritožbo dedinje kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (350. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Plačilo oziroma morebitno (pre)plačilo obveznosti, ki ga je dedinja opravila na podlagi denacionalizacijskega sklepa, pa bo od sodediča lahko uveljavljala v ustreznem pravdnem postopku.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 4702/2008
• VSL sklep I Cp 1610/2005
• VSK sklep Cp 534/99