VSL sklep I Cp 8/94

Jedro

Sodna pristojnost za obravnavanje zahtevka za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, ki so prešla v državno last na podlagi arondacijskih odločb, ni podana zgolj zato, ker sta se takratni stranki sporazumno dogovorili o višini odškodnine za arondirana zemljišča.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izreklo, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi.

Proti sklepu se pritožuje predlagatelj ter uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 353. člena ZPP. V pritožbi navaja, da je prvo sodišče na naroku dne 18.3.1993 sprejelo sklep, da se nepravdni postopek prekine do rešitve upravnega spora, ki je tedaj že bil sprožen pri Vrhovnem sodišču RS. Kljub temu pa je nato prvo sodišče izdalo izpodbijani sklep, čeprav bi bilo pričakovati, da bi pred tem vsaj ponovno razpisalo narok in sprejelo odločitev, da se konkretni postopek nadaljuje. Pritožnik sicer meni, da je za reševanje predmetne denacionalizacijske zadeve pristojen upravni organ, vendar meni, ker o sproženem upravnem sporu še ni odločeno, da bi bilo potrebno počakati s tem postopkom do odločitve pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije. Zato sodišču druge stopnje predlaga, da razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da zahteva za denacionalizacijo temelji na arondacijski odločbi Komisije za arondacijo pri OLO. Gre torej za zahtevo o denacionalizaciji, ko je bilo premoženje upravičenca podržavljeno po predpisih,ki jih določata 3. in 4. člen Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS št. 27/91 - ZDEN). Po 54. členu citiranega zakona o zahtevah za denacionalizacijo po predpisih iz 3. in 4. člena omenjenega zakona odločajo na prvi stopnji pristojni občinski upravni organi oziroma pristojna ministrstva. Le o zahtevah za denacionalizacijo iz 5. člena ZDEN, to je o zahtevah, kadar so stvari ali premoženje upravičenca prešle v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, odloča sodišče v skladu s 1. odst. 56. člena ZDEN. Pri tem pa, kot je pravilno ocenilo prvo sodišče v obravnavani zadevi, ni pomembno dejstvo, da sta stranki arondacijskega postopka sporazumno določili višino odškodnine za arondirana zemljišča. Ta okoliščina ne predstavlja pravno pomembne podlage, zaradi katere naj bi bilo za denacionalizacijski postopek namesto upravnega organa pristojno sodišče. Zato je pravilna in zakonita odločitev prvega sodišča, ko je z izpodbijanim sklepom izreklo, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi. Pri tem pa ne more biti upoštevna pritožbena navedba, da je prvo sodišče kršilo postopek, ker je na naroku dne 18.3.1993 sprejelo odločitev, da se nepravdni postopek prekine do rešitve upravnega spora, nato pa je kljub temu izdalo izpodbijani sklep. Sodišče na tako odločitev ni vezano, še zlasti, ko ne gre za nobenega izmed zakonitih razlogov iz 212. in 213. člena ZPP za prekinitev postopka. Poleg tega pa mora sodišče v skladu z določbo 1. odst. 16. člena ZPP ves čas med postopkom po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost ali ne. V kolikor sodišče tako ne ravna in odloči o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost, zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 3. točke 2. odst. 354. člena ZPP.

Ker je glede na navedeno sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je zato na podlagi 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 175/2003
• VSL sklep I Cpg 429/2006
• VSL sklep I Cp 2175/99