VSL sklep I Cp 4570/2008

Jedro

Pogodbena stranka je dolžna svojo obveznost izpolniti in odgovarja za njeno izpolnitev, odstop od pogodbe pa je mogoč le v zakonsko ali pogodbeno določenih primerih.

Ker v pravdnem postopku velja načelo, da sodišče pravo pozna po uradni dolžnosti, se sodišče tudi ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožeča stranka, temveč mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen in ga zavrniti šele, ko ugotovi, da ni utemeljen po nobeni od pravnih norm, ki bi utegnile biti relevantne z vidika zatrjevane tožbene podlage.

 

Izrek

5. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

6. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v 1. in 3. točki izreka razveljavilo Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. I 2004/01599, z dne 7.12.2004 in zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 7.961,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka do plačila. Tožeči stranki je naložilo tudi povračilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 73,92 EUR.

Zoper navedeno sodbo se po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je sodišče bistveno kršilo pravila postopka, ko je kljub njenim opozorilom upoštevalo prepozno navedena dejstva s strani tožene stranke in njeno izpovedbo, ki trditvene podlage ne more nadomestiti. Tožena stranka je pravočasno ugovarjala le, da pogodbe in prevzemnega zapisnika ni podpisala, ne pa tudi, da je od pogodbe odstopila. Bistveno kršitev pravdnega postopka tožeča stranka uveljavlja tudi iz razloga, ker tožena stranka ni substancirala dokaznega predloga za vpogled v kazenski spis. Sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava, ko je zaključilo, da je tožena stranka odstopila od pogodbe, saj je bil odstop od pogodbe omejen po 13. členu pogodbe na rok 5-ih dni po sklenitvi pogodbe. Takšen zaključek sodišča je tudi v nasprotju z listinami v spisu. Sodišče kljub pravilu, da pravo pozna po uradni dolžnosti, tožbenega zahtevka ni presojalo na pogodbeni podlagi, čeprav jo je tožeča stranka uveljavljala. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe, podredno pa njeno razveljavitev in priglaša stroške pritožbe.

Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V pravdnem postopku uveljavljeno razpravno načelo pravdni stranki nalaga, da navede vsa dejstva in predlaga dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (7. in 212. člen ZPP). Navajanja strank pa so časovno omejena s pravili o prekluziji; stranka mora navesti dejstva in ponuditi dokaze do konca prvega naroka, kasneje pa le, če jih brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku, v nasprotnem primeru jih sodišče ne sme upoštevati (286. člen ZPP). Tožena stranka je do konca prvega naroka uveljavljala le, da sporne pogodbe in prevzemnega zapisnika ni podpisala ter da so njeni podpisi ponarejeni. Kasneje je v svoji izpovedbi, ki je dokazno sredstvo, namenjeno dokazovanju že zatrjevanih dejstev in ne njihovemu nadomeščanju, toženka izpovedala, da je podpisala pogodbo in zapisnik za neko drugo vozilo in ne te, na podlagi katere jo tožeča stranka bremeni, da pa je od tiste prve pogodbe odstopila. Svojo izpovedbo je šele kasneje povzela tudi v trditveno podlago, pri tem pa ni navedla razloga, zakaj teh navedb ni mogla podati pravočasno. S presojo teh navedb, za katere ni navedlo, zakaj šteje, da so podane pravočasno, je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (1. odstavek 239. člena ZPP).

Pri presoji, ali je tožeča stranka odstopila od pogodbe ali ne, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Pogodbena stranka je dolžna svojo obveznost izpolniti in odgovarja za njeno izpolnitev (1), odstop od pogodbe pa je mogoč le v zakonsko ali pogodbeno določenih primerih. Pogodbeni stranki sta odstop od pogodbe uredili v 13. členu sklenjene leasing pogodbe in ga omejili na čas 5-ih dni po sklenitvi pogodbe, izbrali pa sta tudi način; s priporočeno pošiljko. Sodišče prve stopnje je sicer zaključilo, da je tožena stranka od sklenjene pogodbe odstopila, a razlogi, ki jih je navedlo v potrditev (da je to sporočila Z. P., ki pa tožeče stranke o odstopu ni obvestila) takšnega zaključka ne narekujejo. Šele, če bi sodišče ugotovilo, da je tožena stranka ravnala tako, kot ji je nalagala pogodba ali pa da je nastopil kakšen zakonski razlog za odstop od pogodbe, bi lahko naredilo takšen materialnopravni zaključek, seveda ob pogoju, da je toženka odstop od pogodbe zatrjevala do konca prvega naroka ali kasneje, a brez svoje krivde. Ker obstoja pogojev za odstop od pogodbe sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, je v tem delu ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Ker pa v pravdnem postopku velja načelo, da sodišče pravo pozna po uradni dolžnosti (iura novit curia), se sodišče tudi ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožeča stranka. Sodišče mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Sodišče sme zavrniti zahtevek šele, ko ugotovi, da ni utemeljen po nobeni od pravnih norm, ki bi utegnile biti relevantne z vidika zatrjevane tožbene podlage, ne pa že, če ugotovi, da ni utemeljen z vidika pravnih norm, na katere se sklicuje tožeča stranka. Ker je ta navajala, da je tožena stranka sklenila leasing pogodbo, da pa obroki niso bili plačani, bi moralo sodišče njen tožbeni zahtevek presoditi tudi na podlagi sklenjene pogodbe, na kar je tožeča stranka s pripravljalno vlogo z dne 17.02.2007 tudi opozorila. Ker sodišče prve stopnje tožbenega zahtevka na podlagi sklenjene leasing pogodbe ni presojalo, je ostalo dejansko stanje tudi v tem delu nepopolno ugotovljeno.

Zaradi navedene bistvene kršitve pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe (2) in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena in 355. člen ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče upoštevati le pravočasno podane trditve ter predlagane dokaze, ki morajo biti tudi ustrezno substancirani (ob ustreznem materialno - procesnem vodstvu), pa tudi tiste, ki jih stranka brez svoje krivde ni mogla navesti pravočasno ter dopolniti dokazni postopek in ponovno odločiti o tožbenem zahtevku tudi na podlagi sklenjene pogodbe.

Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, je razveljavilo tudi odločitev o stroških pravdnega postopka ter odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (3. in 4. odstavek 165. člen ZPP).

--------------------------------

(1) Načelo pacta sunt servanda; 9. člen Obligacijskega zakonika (OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami).

(2) 1. odstavek 239. člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba in sklep I Cp 4788/2008
• VSL Sodba I Cpg 673/2018
• VSK sodba I Cpg 60/2003