VSL sklep I Cpg 1134/2005

Jedro

V ZSDU ni podlage za sklepanje, da je izjava volje delavcev gospodarske družbe, uresničiti svojo pravico, imeti delavske predstavnike v organih upravljanja družbe, nezakonita, če tako pravico uresničijo tako, da imenovanje svojih predstavnikov izvedejo na neposrednih volitvah oziroma po načinu in postopku, po katerem bi sicer izbrali svet delavcev (kandidate je predlagal reprezentativni sindikat in tudi postopek izvolitve je izvedel ta sindikat) oziroma, da delavci na tak način ne smejo imenovati delavskih predstavnikov v nadzorni svet.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se nadzornemu svetu T. d.d. prepovedalo sprejemati kakršnekoli odločitve, zlasti pa podajati soglasje k odsvojitvi imenskih delnic, družbi T. d.d. pa prepovedati opraviti kakršno koli pravno dejanje, ki bi imelo podlago v odločitvi nadzornega sveta.

Proti temu sklepu so tožnice vložile pritožbo, v kateri uveljavljajo pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in ugotovilo, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni ugotovilo nepravilno in da je tudi materialno pravo pravilno uporabilo, ko je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da v družbi T. d.d. ni organiziran svet delavcev in da je reprezentativni sindikat delavcev organiziral tajno glasovanje o predlaganih kandidatih za člane nadzornega sveta tožene stranke - predstavnike delavcev. Ugotovilo je, da je volilna komisija z zapisnikom z dne 11.5.2004 ugotovila, da sta bila I. B. in Z. C. izvoljena z večino glasov vseh delavcev T. d.d.. Na podlagi teh ugotovitev je zaključilo, da sta bila izvoljena z neposrednim odločanjem delavcev T. d.d. in zato zaključilo, da tak način imenovanja delavskih predstavnikov v nadzorni svet v situaciji, ko svet delavcev pri toženi stranki ni bil organiziran, ni v nasprotju z Zakonom o delovanju delavcev pri upravljanju, Uradni list RS 42/93 - 56/2001, v nadaljevanju ZSDU) in je tak način imenovanja ocenilo kot zakonit način izvrševanja pravic delavcev do soupravljanja v organih upravljanja T. d.d.. Ker je sodišče prve stopnje ocenilo, da je bilo imenovanje zgoraj navedenih delavskih predstavnikov v nadzornem svetu tožene stranke izpeljano pravno učinkovito, je v nadaljevanju zaključilo tudi, da je nadzorni svet na seji dne 20. 4. 2005, na kateri je izoblikoval predlog za izvolitev novih članov nadzornega sveta T. d.d., K. in Z., bil sklepčen in da je za volilni predlog glasovala zadostna večina članov nadzornega sveta. Hkrati je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil sklic skupščine, katere ničnost sklepa se uveljavlja, z dnevnim redom, v okviru katerega je bil objavljen tudi predlog za izvolitev prej navedenih članov nadzornega sveta, objavljen v Uradnem listu RS št. 43/2005. Na podlagi vseh teh ugotovitev je zaključilo, da ni izkazana verjetnost zahtevka na ničnost skupščinskega sklepa z dne 7. 6. 2004 in sicer sklepa o imenovanju članov nadzornega sveta M. K. in V. Z..

Na podlagi dejstev, obstoj katerih se v postopku izdaje začasne odredbe ugotavlja s stopnjo verjetnosti, je sodišče prve stopnje zaključilo, da niso podani ničnostni razlogi po 361. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) in da tudi ni podan ničnostni razlog po 1. alineji 359. člena ZGD. Tožeča stranka v pritožbi pravilnosti dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje konkretno ne napada in ne navaja razlogov, v katerem delu bi naj bile dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje nepravilne, zatrjuje pa, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo, da sta bila dva člana nadzornega sveta - delavska predstavnika, nezakonito izvoljena in da je zaradi tega neutemeljeno zaključilo, da ni izkazana verjetnost zahtevka na ničnost skupščinskega sklepa, z zavarovanjem katerega je bila predlagana začasna odredba.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožbeni očitek o nepravilni uporabi materialnega prava v zvezi z vprašanjem, ali sta bila delavska predstavnika v nadzorni svet T. d.d., I. B. in Z. C. izvoljena zakonito, neutemeljen. Sodišče druge stopnje v tej zadevi in tudi v nepravdni zadevi, ki jo je obravnavalo pod opr. št. I Cpg 1074/2005 v zvezi s predlogom, ki so ga tožniki iz te zadeve podali za odpoklic zgoraj navedenih članov nadzornega sveta, zavzema stališče, da sodišču prve stopnje ni mogoče očitati nepravilne uporabe materialnega prava oziroma določb ZSDU, ko je zaključilo, da imenovanje delavskih predstavnikov z neposrednimi volitvami le-teh ni bilo v nasprotju s prej navedenim zakonom. Ob dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje je zaključek sodišča prve stopnje pravilen. Izvolitev sveta delavcev je pravica delavcev. V ZSDU ni podlage za sklepanje, da je izjava volje delavcev gospodarske družbe, uresničiti svojo pravico, imeti delavske predstavnike v organih upravljanja družbe, nezakonita, če tako pravico uresničijo tako, da imenovanje svojih predstavnikov izvedejo na neposrednih volitvah oziroma po načinu in postopku, po katerem bi sicer izbrali svet delavcev (kandidate je predlagal reprezentativni sindikat in tudi postopek izvolitve je izvedel ta sindikat) oziroma, da delavci na tak način ne smejo imenovati delavskih predstavnikov v nadzorni svet. Zato v situaciji, kakršna je bila pri toženi stranki, ko svet delavcev ni bil oblikovan in ko so delavci svoje predstavnike imenovali po postopku in na način, kot bi izbrali svet delavcev oziroma neposredno izrazili voljo tako, da so na neposrednih volitvah izvolili predstavnika v nadzorni svet I. B. in Z. C., samo zaradi načina takega imenovanja, ni mogoče zaključiti, da je njuno imenovanje bilo nezakonito.

Nadaljnji zaključki sodišča prve stopnje o tem, da ni verjetnosti, da so podani ničnostni razlogi iz 361. člena ZGD in 1. alineje 359. člena ZGD, so izvedeni iz te ugotovitve in so zato pravilni.

Sodišče prve stopnje pa je v izpodbijanem sklepu sicer tudi zapisalo, da pri sklepu o imenovanju članov nadzornega sveta že pojmovno ne more biti podan ničnostni razlog po 3. alineji 359. člena ZGD. Sodišče druge stopnje takšnemu stališču sicer ne more v celoti pritrditi, saj že iz dikcije 361. člena ZGD izhaja, da so volitve članov nadzornega sveta lahko nične iz vseh razlogov 359. člena ZGD. Ni mogoče namreč izključiti možnosti, da je izvolitev določenega člana nadzornega sveta iz določenih razlogov lahko tudi v nasprotju z bistvom delniške družbe. Tožeča stranka je v predlogu trdila, vendar zelo posplošeno in brez konkretnih dejstev, da je nadzorni svet v taki sestavi, kot je bil izvoljen, naklonjen upravi in da je to v nasprotju z naravo nadzornega sveta. S temi trditvami je po mnenju pritožbenega sodišča tožeča stranka nakazovala na možnost obstoja ničnostnega razloga iz 3. alineje 359. člena ZGD. Toda dejanskih okoliščin in dejstev, s katerimi bi to splošno trditev podkrepila, tožeča stranka v postopku ni navedla in zato na podlagi dejstev, ki jih je doslej navedla, ni izkazala verjetnosti obstoja ničnostnega razloga po 3. alineji 361. člena ZGD. Zgolj s posplošeno trditvijo, da bo tako izvoljeni nadzorni svet naklonjen upravi, pa tožeča stranka okoliščin za zatrjevano ničnost ni izkazala niti s stopnjo verjetnosti.

Zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala že prvega pogoja za izdajo začasne odredbe (verjetnost zahtevka na ničnost skupščinskega sklepa oziroma sklepov nadzornega sveta), je tako pravilen in je pritožba neutemeljena.

Ker že prvi pogoj za izdajo začasne odredbe ni podan, se sodišču druge stopnje ni potrebno podrobneje ukvarjati z nadaljnjimi pritožbenimi razlogi, ki se nanašajo na drugi pogoj za izdajo začasne odredbe. Se pa sodišče druge stopnje strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da tudi ta pogoj ni izkazan.

Pritožniki sami se v pritožbi strinjajo s tem, da bi začasna odredba z vsebino, kakršna je bila predlagana, da se nadzornemu svetu T. d.d. prepove sprejemanje kakršnih koli odločitev, lahko škodljivo vplivalo na delovanje tožene stranke. Pritožbena trditev, da je bilo poslovno poročilo za leto 2004 že obravnavano, je nova trditev. Pritožbena trditev, da bi začasna odredba prenehala veljati, preden bi se sprejemalo poslovno poročilo za leto 2005, pa je povsem hipotetična. Načeloma je sicer pravilno pritožbeno stališče, da bi sodišče lahko ugodilo predlogu začasne odredbe le delno. Toda za kaj takega v tem primeru ni bilo podlage, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da že prvi pogoj za začasno odredbo ni izpolnjen. Poleg tega pa je sodišče utemeljeno zavrnilo razloge, ki so jih tožniki navajali v zvezi s prepovedjo izdaje soglasja a prenos delnic. Pritožbene navedbe v zvezi z razlogi sodišča prve stopnje, ki je kot enega od argumentov, s katerimi je tudi zavrnilo predlagano začasno odredbo, navedlo tudi to, da je vprašljiv pravni interes pritožnikov za tako predlagano začasno odredbo, pa so nove trditve in so zato neupoštevne. Sicer pa so razlogi sodišča prve stopnje o tem, da je vprašljiv pravni interes tožnikov za predlagano začasno odredbo, samo dodatni argumenti sodišča prve stopnje in ne njegovi nosilni razlogi.

Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da pritožba tožnic ni utemeljena, in jo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 709/2005
• VSL sklep I Cpg 843/2000
• VDSS sodba Pdp 668/2012