VSL sklep I Cpg 1127/2008

Jedro

Ker revident po prenehanju tožene stranke ni vstopil v procesni položaj, kakršnega je imela le ta ob prenehanju, je nastala situacija, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima več. Zato je revizija postala nedovoljena.

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se 1. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje razveljavi.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi 2. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog stranskega intervenienta P. D., da vstopi v pravdo namesto tožeče stranke A-S-I. d.o.o. - v stečaju (prej I. d.o.o., Ljubljana) in zavrglo revizijo stranskega intervenienta zoper pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VII Pg 136/2006 z dne 06. 03. 2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 359/2008 z dne 15. 05. 2008.

Stranski intervenient se je zoper sklep pravočasno pritožil s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da stranskemu intervenientu dovoli položaj tožnika in dopusti revizijo.

Obravnavani postopek se je s pravnomočno sodbo končal pred uveljavitvijo ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/2008). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po dosedanjih določbah ZPP (Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo).

Pritožba zoper sklep o nedopustnosti revizije ni utemeljena.

Ali ima stranski intervenient v obravnavani zadevi položaj pravdne stranke, je predhodno vprašanje za odločitev o dopustnosti njegove revizije. Po vložitvi revizije je namreč tožeča stranka prenehala zaradi zaključka stečaja in je s tem izgubila sposobnost biti pravdna stranka. Ker je tožeča stranka prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati, zaradi česar bi bila uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka (3. točke 1. odstavka 205. člena ZPP) nesmiselna. Enako stališče je zavzelo Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 551/2005, s katerim je kot nedovoljeno zavrglo revizijo, ki jo je vložila pravdna stranka, ki je v času odločanja o reviziji prenehala obstojati zaradi zaključka stečajnega postopka.

V obravnavanem primeru je revizijo vložil stranski intervenient na strani tožeče stranke, ki je prenehala obstajati. Stranski intervenient je le strankin pomočnik; njegova dejanja v pravdi imajo pravne učinke za stranko, ki se ji je pridružil, če niso v nasprotju z njenimi dejanji (4. odstavek 201. člena ZPP). Ker torej ne bi bila dovoljena revizija, če bi jo vložila pravdna stranka, ki je tekom revizijskega postopka izgubila sposobnost biti stranka, je s prenehanjem pravdne stranke postala nedovoljena tudi revizija, ki jo je v njeno korist vložil stranski intervenient.

Po oceni pritožbenega sodišča je zmotno pritožnikovo stališče, da ima status sosporniškega intervenienta, s tem pa tudi položaj enotnega sospornika, ki mu daje upravičenje do revizije, ne glede na prenehanje tožeče stranke.

Po določbi 1. odstavka 202. člena ZPP lahko v pravdo kot intervenient vstopi tudi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša. Ta oseba ima položaj enotnega sospornika (196. člen ZPP).

Sodna odločba, zoper katero je vloženo izredno pravno sredstvo, se neposredno nanaša na tožečo in toženo stranko. Nedvomno je izkazan pravni interes stranskega intervenienta, da sodišče izda tako sodbo, s katero bi si le ta zagotovil pridobitev listine za vpis njegove lastninske pravice s preskokom vknjižbe. Kljub temu pa se tožbeni zahtevek ne nanaša neposredno nanj, pač pa na tožečo stranko, na ime katere naj se izstavi zemljiškoknjižno dovolilo. Tožba v korist tretjega je dopustna le, če tako določa zakon. Niti ZZK-1 niti drug zakon pa ne določa upravičenosti predlagatelja vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo, da vloži tožbo zoper zemljiškoknjižnega lastnika na izstavitev listine v korist enega izmed vmesnih kupcev. Tako upravičenje ima le vmesni kupec. Zato sodba, s katero je bil tožbeni zahtevek vmesnega kupca zavrnjen, po svoji naravi in pravnih učinkih ni enaka sodbi o zavrnitvi intervenientovega zahtevka. S tem pa se izkaže, da v konkretni obravnavani zadevi intervenient nima položaja sospornika. Zato so pritožbene trditve o zmotni presoji statusa stranskega intervenienta neutemeljene.

Ker revident po prenehanju tožene stranke ni vstopil v procesni položaj, kakršnega je imela le ta ob prenehanju, je nastala situacija, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima več. Zato je revizija postala nedovoljena (2. odstavek 374. člena ZPP) in jo je sodnik sodišča prve stopnje utemeljeno zavrgel (374. člen ZPP).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju revizije (2. točka 365. člena ZPP).

Ob obravnavanju pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje pa je iz razlogov, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, razveljavilo 1. točko izreka izpodbijanega sklepa (3. točka 365. člena ZPP), ker je odločitev o položaju in pravicah stranskega intervenienta v pravdi, že zajeta v odločitvi o zavrženju njegove nedopustne revizije.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 621/2003
• VDS sklep Pdp 606/2000
• VSL sodba I Cp 57/96