<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 130/2008

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2008:I.CPG.130.2008
Evidenčna številka:VSL0055581
Datum odločbe:13.03.2008
Področje:pravo intelektualne lastnine - zavarovanje terjatev
Institut:model - varstvo modela - začasna odredba- regulacijska začasna odredba

Jedro

Predlagana začasna odredba je po vsebini deloma enaka prepovednemu (in odstranitvenemu) zahtevku tožeče stranke. Takšna (ureditvena) začasna odredba pa je dopustna le, če je jasno izkazana nevarnost nastanka nenadomestljive škode, pri čemer je interes tožnika potrebno tehtati z interesi toženca, kar med drugim zahteva presojo, ali bi začasna odredba lahko bila "reverzibilna".

V postopku za izdajo začasne odredbe konkurenca dveh pravic pripelje do kolizije teh pravic. Zato je potrebno vprašanje dopustnosti varstva ene od teh pravic z izdajo začasne odredbe, dokler druga pravica še obstaja, presojati izredno restriktivno in ga dopustiti le v izjemnih primerih.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Tožeči stranki sta nerazdelno dolžni povrniti toženima strankama 554,39 EUR pritožbenih stroškov, v roku 15 dni.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki se je glasil:

"1.Toženima strankama se naloži, da v roku 15 dni začasno umakneta s trga vse svoje izdelke oz. proizvode, izdelane na podlagi neupravičene uporabe modela 200550034 in DM/067750, ter avtorskih pravic prvotožeče stranke, to so izpuhi za motorna kolesa, kot so prikazani na fotokopijah fotografij označenih s št. 4 in s št. 6, ki sta prilogi predloga za izdajo začasne odredbe, ter sestavni del izreka in nosijo oznako "W.", lahko pa so brez oznake ali pa imajo kakšno drugo oznako;

2. V primeru, ko tožena stranka ne bo spoštovala obveznosti iz 1. točke izreka začasne odredbe, je katerakoli od tožečih strank upravičena pooblastiti sodnega izvršitelja, da na stroške toženih strank prevzame vse proizvode iz točke 1 izreka, ki se nahajajo pri toženih strankah na njunem prebivališču, oz. sedežu, ali na kakšnem drugem naslovu in jih shrani v prostorih pravne osebe, ki je pooblaščena za skladiščenja po izbiri tožečih strank na stroške toženih strank;

3.Toženima strankama se začasno prepove trženje, reklamiranje ter dajanje v promet proizvodov iz 1. točke izreka, izdelanih na podlagi neupravičene uporabe modelov št. 200550034 in DM/067750 ter avtorskih pravic prvotožeče stranke in se toženima strankama v primeru kršitve navedene obveznosti izreče denarno kazen v višini 4000,00 EUR za vsako kršitev;

4.Navedena začasna odredba velja še 45 dni po pravnomočnosti sodne odločbe, izdane v tem pravdnem postopku, pri čemer ugovor in pritožba zoper začasno odredbo ne zadržita njene izvršitve;

5.Toženi stranki sta dolžni poravnati stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15-dnevnega paricijskega roka od vročitve sklepa o stroških do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo."

Tožeči stranki (v nadaljevanju tožeča stranka) sta proti sklepu pravočasno vložili pritožbo, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi.

Toženi stranki (v nadaljevanju tožena stranka) sta na pritožbo odgovorili. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi, tožeči stranki pa naloži v plačilo pritožbene stroške tožene stranke.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe z utemeljitvijo, da je tožeča stranka sicer izkazala za verjeten obstoj pogojev iz točk a in b 1. odstavka 123. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL - 1), da pa ni za verjetno izkazala enega izmed nadaljnjih pogojev, ki so navedeni v 2. odst. 123. člena ZIL - 1.

Pritožbeno sodišče soglaša z oceno prvostopnega sodišča, da tožeča stranka ni izkazala za verjetno nevarnosti, da bo uveljavitev zahtevka onemogočena ali precej otežena niti da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode niti da domnevni kršilec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale imetniku pravice. Z razlogi prvostopnega sodišča v tem delu se pritožbeno sodišče v celoti strinja in se jim pridružuje.

Trditve pritožnikov, da sta njuna zaščitena modela poznana po celem svetu, da je drugotožeča stranka znan in velik proizvajalec predmetnih produktov, da se nenadomestljiva škoda kaže predvsem, ker se zavarovana modela povezujeta s tožečima strankama, njunim ugledom in celotno paleto njunih izdelkov, da so zaradi razširjenosti produktov drugotožene stranke po vsem svetu tudi kršitve škodljivejše in posegajo v ugled tožečih strank, so preveč pavšalne za dokazovanje verjetnosti nastanka težko nadomestljive škode. Tožeča stranka namreč ni navedla nobenega konkretnega dejstva in okoliščine, iz katerih bi se dalo sklepati, da bo škoda tožeči stranki verjetno nastala, še manj, da bo ta zanjo težko nadomestljiva.

Pravilni so tudi zaključki prvostopnega sodišča, da tožeča stranka ni izkazala, da bo uveljavitev zahtevka onemogočena ali precej otežena, saj je v zvezi s tem ostala pri golih trditvah. Tudi dejstvo, da gre pri toženi stranki za fizično osebo, ki ga tožeča stranka sicer navaja v smeri morebitnega bodočega uveljavljanja odškodninskega zahtevka, ne dokazuje zatrjevanega.

Tožeča stranka v pritožbi trdi, da se predlagana začasna odredba nanaša na prepoved trženja, reklamiranja ter dajanja v promet proizvodov, izdelanih na podlagi neupravičene uporabe obeh modelov tožeče stranke. Predlagana začasna odredba je po vsebini deloma enaka prepovednemu (in odstranitvenemu) zahtevku tožeče stranke. Takšna (ureditvena) začasna odredba pa je dopustna le, če je jasno izkazana nevarnost nastanka nenadomestljive škode, pri čemer je interes tožnika potrebno tehtati z interesi toženca, kar med drugim zahteva presojo, ali bi začasna odredba lahko bila "reverzibilna" (primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS UP-275/97 z dne 16. 06. 1998). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka nevarnosti nastanka nenadomestljive škode ni izkazala, saj ni izkazala niti verjetnosti nastanka težko nadomestljive škode. Predlog za izdajo začasne odredbe torej tudi upoštevaje navedena izhodišča ni utemeljen.

Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopnemu sodišču tudi, ko to zaključuje, da tožeča stranka ni izkazala, da domnevni kršilec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale imetniku pravice. Zatrjevana in izkazana dejstva kažejo prav nasprotno in sicer, da bi izdana začasna odredba toženi stranki, ki je majhno podjetje, lahko povzročila izjemno hude posledice, če svojega proizvoda ne bi mogla več tržiti.

Ker torej tožeča stranka ni izkazala nobene izmed predpostavk iz 2. odst. 123. člena ZIL-1, ki morajo biti kot pogoj za izdajo začasne odredbe izpolnjene kumulativno s pogoji iz 1. odstavka 123. člena ZIL-1, se pritožbenemu sodišču s slednjimi ni bilo potrebno ukvarjati. Vendarle pa pripominja, da v postopku za izdajo začasne odredbe konkurenca dveh pravic pripelje do kolizije teh pravic. Zato je potrebno vprašanje dopustnosti varstva ene od teh pravic z izdajo začasne odredbe, dokler druga pravica še obstaja, presojati izredno restriktivno in ga dopustiti le v izjemnih primerih. Dejstev in okoliščin, ki bi kazale na takšno izjemnost, tožeča stranka ni zatrjevala. Začasna odredba z vsebino, kot je predlagana, pa po presoji pritožbenega sodišča tudi sicer predstavlja prekomeren poseg v položaj tožene stranke in presega namen zavarovanja, ki je predviden v okviru določb 123. člena ZIL-1.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v izreku predlagane začasne odredbe omenja tudi neupravičeno uporabo avtorskih pravic prvotožeče stranke. Ker pravica do modela ne daje zavarovanemu modelu avtomatično pomena avtorskega dela, tožeča stranka pa izrecno trdi, da predlaga izdajo začasne odredbe le za zaščito svojih pravic iz naslova veljavno registriranih modelov, presoja kršitev po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah ni bila potrebna.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se prvostopno sodišče ni ukvarjalo z vsemi pogoji, ki so pravno relevantni za presojo pravnega učinkovanja modela DM/0677550 na ozemlju Republike Slovenije. Vendar ker predlog za izdajo začasne odredbe že iz drugih razlogov ni utemeljen, navedeno na pravilnost odločitve v postopku za izdajo začasne odredbe ni vplivalo.

Odločitev prvostopnega sodišča se ob povedanem izkaže kot materialnopravno pravilna, očitek zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa neutemeljen.

Pritožbeno sodišče je po ugotovitvi, da prvostopno sodišče ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst.350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 7.odst. 123.člena ZIL-1), pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. odst. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Ker tožeči stranki s pritožbo nista uspeli, nosita sami svoje pritožbene stroške, toženima strankama pa sta nerazdelno dolžni povrniti stroške odgovora na pritožbo. Ti znašajo 554,39 EUR in predstavljajo nagrado odvetniku tožene stranke za sestavo odgovora na pritožbo v višini 990 odvetniških točk, kar znese 454,43 EUR, 20 % DDV v višini 90,88 EUR in materialne stroške v višini 9,08 EUR. Stroški so odmerjeni po specificiranem stroškovniku, v skladu z določili Taksne in Odvetniške tarife.

 


Zveza:

ZIL-1 člen 123, 123/1, 123/2, 123, 123/1, 123/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MzMzMA==