VSL sklep I Cp 4337/2008

Jedro

V sistemu družbene lastnine za pridobitev pravice uporabe ni bila potrebna vknjižba v zemljiški knjigi.

 

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo udeležbo v postopku družbe AAA tehnologije d.o.o. L., nato pa predlog predlagateljev zavrnilo.

Proti sklepu, s katerim je bil predlog zavrnjen, sta vložila pritožbo predlagatelja, posebno pritožbo pa tudi udeleženec AAA tehnologije d.o.o. Obe pritožbi izpodbijata odločitev o zavrnitvi predloga in uveljavljata vse dovoljene pritožbene razloge ter predlagata ustrezno spremembo oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Predlagatelja oporekata stališču prvega sodišča, da je posebni del zgradbe (etaža 2.E) v lasti nasprotnega udeleženca. Lastnik tega posameznega dela stavbe je drugi predlagatelj in ima ta del v dejanski posesti na podlagi pravnega naslova od leta 1977. O navedenem med udeleženci tudi ni spora. Za poseg v etažo 2.E torej ni potrebno soglasje nasprotnega udeleženca ter se tako zahteva soglasje le za poseg v skupne dele stavbe. Ključno za odločitev torej je, kdo je lastnik etaže 2.E. V tej zvezi je predlagatelj predložil ustrezne pogodbe, v nasprotju s tistim, kar se navaja v razlogih sklepa, tudi če jih ni, pa bi ga moralo prvo sodišče k predložitvi pogodb pozvati, glede na to, da je predlagal izvedbo dokazov po omenjenih pogodbah. Navaja še, da pogodbe ponovno prilaga pritožbi.

Tudi udeleženec AAA tehnologije d.o.o. v pritožbi navaja, da projekt projektantke L. K. št. 03/0806 ne posega v posamezni del zgradbe (etažo 2.E), ki bi bil v lasti nasprotnega udeleženca. Navedena etaža je namreč v lasti drugega predlagatelja na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika. Prvo sodišče v postopku ni upoštevalo vlog predlagateljev in udeleženca, predloženih na naroku dne 2.7.2008, ni izvedlo predlaganih dokazov, kot izhajajo iz teh pripravljalnih vlog, zakaj tega ni storilo, pa tudi ni z ničemer utemeljilo.

Nasprotna udeleženka je vložila odgovora na pritožbi.

Pritožbi sta utemeljeni.

Prvo sodišče je predlog zavrnilo iz dveh razlogov, ker naj bi druga predlagateljica ne bila aktivno legitimirana, glede na to, da ni zemljiškoknjižna lastnica, in zato, ker naj bi se z predvidenim projektom posegalo tudi v posamezen del stavbe, v etažo 2.E, ki ne predstavlja skupnih delov zgradbe in ki naj bi bila po presoji sodišča prve stopnje v lasti nasprotne udeleženke.

Že v predlogu sta predlagatelja lastništvo drugega predlagatelja na posameznem delu stavbe, (etaži 2.E) utemeljevala s pogodbama o prenosu pravice uporabe z dne 14.9.1977 in 16.5.1978, sklenjenima med pravnima prednikoma drugega predlagatelja in nasprotnega udeleženca. Zatrjevanemu dejstvu, da bi pravni prednik nasprotnega udeleženca na pravnega prednika drugega predlagatelja ne prenesel pravice uporabe na določenih prostorih, v katerih je bila trgovina BBB., nasprotna udeleženka v odgovoru na predlog niti ni oporekala. V njem je ugovarjala aktivni legitimaciji predlagateljev le na podlagi sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje. V spisu res ni pogodb o prenosu pravice uporabe z dne 14.9.1977, 16.5.1978 in Pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij z dne 15.11.2004, na kar se sklicujeta predlagatelja v predlogu, vendar bi moralo prvo sodišče, če je štelo, da je obstoj teh pogodb med udeleženci sporen, predlagatelja pozvati k predložitvi teh listin in ne le projekta št. 03/0806 (glej poziv na list. št. 9). Predlagatelja v pritožbi navajata, da ponovno prilagata pogodbe, iz zaznamka na pritožbi je razvidno, da so pritožbi priložene priloge, ne pa katere, in v spisu ni nikakršnih prilog, ki bi bile priložene pritožbi. Tako niti ni jasno, ali sta predlagatelja omenjene listine vložila v spis, pa so se založile, ali pa jih nista predložila. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče med drugim, kot izhaja iz razlogov sklepa, vpogledalo tudi v prodajno pogodbo iz priloge pod A 16. Gre za pogodbo med nasprotno udeleženko in prvim predlagateljem. Iz 1. člena te pogodbe izhaja ugotovitev, da sta CCC založba kot prodajalec in trgovsko podjetje BBB kot kupec sklenila pogodbo o prenosu pravice uporabe z dne 14.9.1977, pogodbo o prenosu pravice uporabe z dne 16.5.1978 in dogovor o odstopu najemnih poslovnih prostorov z dne 12.10.1977, na podlagi katerih je trgovsko podjetje BBB pridobilo pravico uporabe in kasneje lastninsko pravico na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini na poslovnih prostorih v izmeri 86,61 m2, ki v naravi obsegajo vetrolov, prodajalno, skladišče, sanitarije in vitrino, ki se nahaja v pritličju poslovne stavbe na naslovu XY, Ljubljana, ki leži na nepremičnini parc. št. 2580, vpisani v vl. št. 44 k.o. A. V isti določbi pogodbe je nadalje navedeno, da zemljiškoknjižno stanje še ni urejeno, da pa stranki pogodbe sporazumno urejata zemljiškoknjižno stanje. Iz navedene pogodbe, katero je prvo sodišče vpogledalo, pa v razlogih sklepa ne ocenilo, torej izhaja, da je bila druga predlagateljica na dan uveljavitve Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. l. RS, št. 44/97) imetnica pravice uporabe dela stavbe, na katero se nanaša predmetni postopek. V 1. odstavku 3. člena citiranega zakona je določeno, da nepremičnine postanejo lastnina pravnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe oziroma njihovih pravnih naslednikov, v 7. členu istega zakona pa je določeno, da pridobijo lastninsko pravico na podlagi zakona z dnem njegove uveljavitve. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da v sistemu družbene lastnine za pridobitev pravice uporabe ni bila potrebna vknjižba v zemljiški knjigi, je zaključek prvega sodišča o tem, da drugi predlagatelj ni lastnik določenega dela obravnavane nepremičnine, najmanj preuranjen. Najmanj preuranjen pa je tudi nadaljnji zaključek prvega sodišča, da je nasprotna udeleženka lastnica etaže 2.E in ne druga predlagateljica. Če pa je lastnica etaže 2.E druga predlagateljica, potem ne drži zaključek prvega sodišča, da predlagatelja terjata od sodišča nadomestitev soglasja nasprotne udeleženke, ki se nanaša tudi na posamezen del stavbe. Razlogi prvega sodišča torej temeljijo na nepopolno oziroma zmotno ugotovljenem dejanskem stanju, dokazna ocena prvega sodišča ne temelji na oceni vseh izvedenih dokazov (opira se le na podatke zemljiške knjige), sprejeta je torej v nasprotju z določbo 8. člena ZPP, vse navedeno pa je utegnilo vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve.

Glede na spredaj navedeno je torej treba pritožbam ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti prvemu sodišču v nov dopolnjen postopek.

Izrek o stroških pritožbenega postopka ima podlago v določbi 3. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 1181/96
• VSC sklep Cp 115/00
• VSL sklep III Cp 876/2000