VSL sklep I Cpg 1068/2008

Jedro

Da bi se okrožno sodišče v okviru predhodnega preizkusa tožbe lahko pravilno opredelilo do svoje stvarne pristojnosti, morajo biti iz tožbe razvidne vse dejanske okoliščine, od katerih je odvisna stvarna pristojnost sodišča, ki bo odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Ena od tovrstnih okoliščin je lahko tudi narava spornega razmerja, iz katerega tožeča stranka uveljavlja sodno varstvo. Navedena okoliščina je namreč odločilna v tistih primerih, ko zakon na določeno naravo spora veže pristojnost posameznega sodišča (2. odstavek 30. člena in 2. odstavek 32. člena ZPP).

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, sklicujoč se na okoliščine, da niso podane predpostavke za uporabo določb Zakona o pravdnem postopku, ki veljajo za postopke v gospodarskih sporih, prav tako pa vrednost spornega predmeta ne presega zneska, za katerega je še podana pristojnost obravnavanja zadeve s strani okrajnega sodišča.

Zoper sklep je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zadevo odstopi v reševanje stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ugotavlja, da so podane pomanjkljivosti, ki onemogočajo preizkus pravilnosti oziroma zakonitosti izpodbijanega sklepa. Vsako sodišče mora med postopkom ves čas paziti na svojo stvarno pristojnost (1. odstavek 19. člena ZPP). Okrožno sodišče se lahko v skladu z 2. odstavkom 19. člena ZPP po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, podanega najkasneje v odgovoru na tožbo, pa do razpisa glavne obravnave. Sodišče pa lahko v tem smislu opravi predhodni preizkus tožbe samo pod predpostavko, da ima tožba vse potrebne sestavine iz 1. in 2. odstavka 180. člena ZPP. Da bi se okrožno sodišče v okviru predhodnega preizkusa tožbe lahko pravilno opredelilo do svoje stvarne pristojnosti, morajo biti iz tožbe razvidne vse dejanske okoliščine, od katerih je odvisna stvarna pristojnost sodišča, ki bo odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Ena od tovrstnih okoliščin je lahko tudi narava spornega razmerja, iz katerega tožeča stranka uveljavlja sodno varstvo. Navedena okoliščina je namreč odločilna v tistih primerih, ko zakon na določeno naravo spora veže pristojnost posameznega sodišča (2. odstavek 30. člena in 2. odstavek 32. člena ZPP).

Tožeča stranka se v pritožbi sklicuje na stvarno pristojnost okrožnega sodišča po 6. točki 2. odstavka 32. člena ZPP, češ da naj bi šlo za spor v zvezi z avtorsko pravico. Utemeljenosti takšnega pritožbenega očitka glede na spisovne podatke ni mogoče preizkusiti. Tožeča stranka je namreč uveljavitev svojega zahtevka v sodnem postopku uveljavljala na podlagi predloga za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine v elektronski obliki. Glede na to, da je bil sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v dovolilnem delu razveljavljen v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZIZ, je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine potrebno obravnavati kot tožbo v pravdnem postopku. Ker pa iz predloga za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine ni razvidno na kakšni podlagi je tožeča stranka izstavila račun, na katerega se je kot verodostojno listino sklicevala v predlogu za izvršbo, se prvostopenjsko sodišče ni moglo opredeliti do svoje stvarne nepristojnosti v tej zadevi. Ker do izdaje izpodbijanega sklepa tožeča stranka ni podala trditev glede podlage za izstavitev računa, na katerega se je sklicevala v predlogu za izvršbo, niti ni bil ta račun predložen v fazi izvršilnega postopka, bi sodišče prve stopnje moralo tožečo stranko v skladu s 1. odstavkom 108. člena ZPP pozvati na dopolnitev tožbenih navedb tako, da bo vsebovala vse potrebne sestavine iz 180. člena ZPP, med drugim tudi opredelitev do okoliščin, od katerih je odvisna stvarna pristojnost sodišča. Ker se je sodišče prve stopnje izreklo za nepristojno za odločanje v tej zadevi, ne da bi tožeča stranka opredelila podlago svojemu zahtevku, je s tem storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. S tem je podan razveljavitveni razlog iz 3. točke 365. člena ZPP.

Tožeča stranka je v pritožbi podala trditve, da naj bi tožbeni zahtevek temeljil na upravičenju tožeče stranke za uveljavljanje pravic v zvezi z avtorskimi pravicami, s čimer je prvič podala trditveno podlago glede narave spornega razmerja med pravdnima strankama. Glede na zatrjevano pravno razmerje med pravdnima strankama bo sodišče prve stopnje na takšne trditve vezano, kar pomeni, da je tožeča stranka s tem v tem delu odpravila pomanjkljivost v tožbi. Posledično pa to pomeni, da je za odločanje o spornem tožbenem zahtevku podana stvarna pristojnost prvostopenjskega sodišča, ne glede na pravilno ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da ne gre za gospodarski spor.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 1715/2000
• VSL sklep R 8/2000
• VSL sodba in sklep I Cp 826/2001