VSL sklep I Cpg 1078/2007

Jedro

Primerjava 1. in 3. odstavka 64. člena ZPre torej pokaže, da je sodišče pristojno določati o tožbi za razveljavitev sklepa skupščine, sprejetega kot posledica kršitve mirovanja glasovalnih pravic po 63. členu ZPre in z njo povezanimi predlogi za zavarovanje (1. odstavek), o zahtevku na prepoved uresničevanja glasovalnih pravic prevzemniku v ciljni družbi pa je pristojna odločati ATVP (3. odstavek).

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za izdajo začasne odredbe zavrže.

Vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške.

 

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo upnikov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi dolžnikom prepovedalo izvajanje in uresničevanje glasovalnih pravic iz delnic izdajatelja T. d.d. z oznako X za deleže kot sledi:

1. K. d.d. - za 125.944 delnic X oziroma 21,07 % glasovalnih pravic v družbi T. d.d., katerih imetniki, vpisani v delniški knjigi, so K. d.d. 118.262 delnic, kar predstavlja 19,78 % osnovnega kapitala družbe T. d.d.; K. d.d. - PPS 4.339 delnic, kar predstavlja 0,73 % osnovnega kapitala družbe T. d.d.; K. d.d. - x 3.343 delnic, kar predstavlja 0,56 % osnovnega kapitala družbe T. d.d.,

2. T., d.o.o. - za 19.850 delnic x oz. 3,32 % glasovalnih pravic v družbi T. d.d., katerih imetnik, vpisan v delniški knjigi, je D.T. I,

3. Z. d.d. - za 8.247 delnic x oz. 1,38 % glasovalnih pravic v družbi T. d.d.,

4. S. d.d. - za 1.465 delnic x oz. 0,25 % glasovalnih pravic v družbi T. d.d.,

5. A. d.o.o. - za 7.196 delnic x oz. 1,23 % glasovalnih pravic v družbi T. d.d., katerih imetniki, vpisani v delniško knjigo, so V.D.I. (število delnic 5.393 oz. 0,91 % glasovalnih pravic v družbi T. d.d.), A.U. (število delnic 688 oz. 0,12 % glasovalnih pravic v družbi T. d.d.), A.U.d. (število delnic 604 oz. 0,11 % glasovalnih pravic v družbi T. d.d.), ter A.U.m (število delnic 511 oz. 0,09 % glasovalnih pravic v družbi T. d.d.).

Začasna odredba naj bi se pri delnicah z oznako X, katerih imetniki so dolžniki in njihovi vzajemni skladi, zaznamovala v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se vodi pri KDD, veljala pa naj bi do dneva objave prevzemne ponudbe s strani dolžnikov za prevzem družbe T. d.d. oziroma do zmanjšanja skupnega imetništva delnic družbe T. d.d. s strani dolžnikov na delež, ki bo manjši od 25 % osnovnega kapitala družbe T. d.d.

Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil, uveljavljal pa je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP v zvezi z 239., 9. in 15. členom ZIZ ter predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlogu in izdajo začasne odredbe, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Na pritožbo so odgovorili K. d.d. Ljubljana, T. d.o.o. Ljubljana in A.U. d.o.o. Ljubljana, vsi pa so predlagali, naj pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Upnik je predlagal izdajo začasne odredbe z zgoraj navedeno vsebino, ker naj bi dolžniki na skupščini družbe T. d.d., glede na izpolnjeno neizpodbojno domnevo iz 3. odstavka 8. člena ZPre glasovali usklajeno, njihovi skupni deleži glasovalnih pravic v osnovnem kapitalu družbe T. d.d. pa presegajo prevzemni prag 25 %. V predlogu navaja, da v skladu s 63. členom ZPre prevzemnik, ki je dosegel prevzemni prag, iz vseh delnic z glasovalno pravico ne more uresničevati teh pravic, dokler ne da prevzemne ponudbe ali ne odtuji vrednostnih papirjev tako, da prevzemnega praga ne dosega več, zato ima upnik terjatev na prepoved izvajanja glasovalnih pravic iz zgoraj navedenih delnic (trditev v II. točki predloga).

Pritožbeno sodišče je ob reševanju pritožbe v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) ugotovilo, da je prvostopenjsko sodišče zagrešilo bistveno postopkovno kršitev po 3. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Sodišče mora namreč med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev v sporu v sodno pristojnost (1. odstavek 18. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Po 1. odstavku 64. člena ZPre v primeru, če je ciljna družba prevzemniku omogočila uresničevanje glasovalnih pravic v nasprotju s 63. členom ZPre in je bil zato sprejet sklep skupščine te družbe, ki ne bi bil sprejet, če oddani glasovi ne bi bili upoštevani, lahko tožbo na razveljavitev sklepa skupščine in morebitni predlog v zavarovanje ali prisilno izvršitev tožbenih zahtevkov proti ciljni družbi in proti prevzemniku, poleg oseb, ki po ZPP lahko vložijo izpodbojno tožbo, vloži tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju ATVP). Po 3. odstavku 64. člena ZPre pa ATVP bodisi po uradni dolžnosti bodisi na zahtevo oseb, ki lahko vložijo tožbo na razveljavitev sklepov skupščine, z odločbo: 1. ugotovi, ali je prevzemnik dosegel prevzemni prag oziroma 2. prepove prevzemniku uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi in prepove ciljni družbi uresničitev teh pravic do nastopa pravnih dejstev, na podlagi katerih preneha sankcija iz 63. člena ZPre.

Primerjava 1. in 3. odstavka 64. člena ZPre torej pokaže, da je sodišče pristojno določati o tožbi za razveljavitev sklepa skupščine, sprejetega kot posledica kršitve mirovanja glasovalnih pravic po 63. členu ZPre in z njo povezanimi predlogi za zavarovanje (1. odstavek), o zahtevku na prepoved uresničevanja glasovalnih pravic prevzemniku v ciljni družbi pa je pristojna odločati ATVP (3. odstavek).

Zgoraj je že bilo obrazloženo, da upnik s predlagano začasno odredbo želi varovati svoj zahtevek na prepoved dolžnikom, uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi T. d.d. Ker je po 267. členu ZIZ začasno odredbo mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba, je torej očitno, da sodišče lahko izda začasno odredbo le v zavarovanje tistih zahtevkov, o katerih je pristojno odločati sodišče. Ker torej o prepovednem zahtevku, ki naj bi bil s predlagano začasno odredbo varovan, ni pristojno odločati sodišče, pač pa ATVP, torej sodišče tudi ni pristojno odločati o predlogu za zavarovanje takega zahtevka.

Utemeljeni upnikovi pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena v zvezi z 2. odstavkom 354. člena in 366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ spremenilo tako, da je predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Ker je upnik s pritožbo le navidezno uspel, mora sam nositi svoje pritožbene stroške. Ker pa dolžnika K. d.d. in A.U. d.o.o., ki sta priglasila stroške pritožbenega postopka, s svojima odgovoroma na pritožbo nista pripomogla k pritožbenemu rezultatu, je pritožbeno sodišče odločilo, da tudi dolžnika nosita vsak svoje pritožbene stroške.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cpg 1024/94
• VSL sklep III Cp 175/2003
• VSL sklep I Cpg 429/2006