VSL sklep I Cp 437/2008

Jedro

Glede na to, da sta bili parc. št. X ter parc. št. Y sadovnjak nacionalizirani K.K. in F. K. in glede na to, da sta na parc. št. X imela pravico po 37. členu ZNNZGZ, na parc. št. Y pa pravico po 39. členu ZNNZGZ, ki je nista mogla veljavno prenesti s pravnim poslom na drugo osebo, niti tega zemljišča nista po odločbi občinskega ljudskega odbora izročila v posest občini ali komu drugemu, ki bi sezidal kakšno zgradbo ali drug objekt ali izvedel kakšna druga gradbena dela, je pravica uživanja parc. št. Y v skladu z določbo 38. člena ZNNZGZ ostala njima. ZNNZGZ sicer govori še o pravici brezplačnega uživanja, vendar je sistem družbene lastnine za ta pravni položaj pozneje uvedel izraz pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi, sklep z dne 9.5.2007, Dn. št. 22538/2007-14 pa spremeni tako, da se zemljiškoknjižnemu predlogu predlagatelja ugodi in se na podlagi Pogodbe namesto razlastitve z dne 24.3.1997 in 5. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. l. RS, št. 44/97), pri vložku/podvložku M, z.k. telo ..., k.o. ..., družbena lastnina z nevknjiženo pravico uporabe na parc. št. 180 na ime K. K. in F.K. za vsakega do ?

d o v o l i

odpis nepremičnine parc. št. Y v nov vložek N k.o. ... in pri novem vložku vknjižba lastninske pravice v korist in na ime A.

V Zbirko listin se vloži pogodba namesto razlastitve z dne 24.3.1997.

Dovoli se izbris zaznambe pritožbe pod Dn. št. 11538/2007.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve predloga pod Dn. št. 11538/2007.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižno sodišče ugovor predlagateljice A, zoper zemljiškoknjižni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani Dn. št. 11538/2007 z dne 9.5.2007 zavrnilo kot neutemeljen in odločilo, da izpodbijani sklep opr. št. Dn 11538/2007 z dne 9.5.2007, s katerim je zemljiškoknjižno sodišče prve stopnje opravilo izbris zaznambe ugovora pod Dn. št. 13731/97, izbris zaznambe pritožbe pod Dn. št. 386/2007 zoper sklep pod Dn. št. 7682/2002 in opravilo odpis parc. št. Y od vl. št. N k.o. .... in jo pripisalo k vl. št. M te k.o., vzpostavilo prejšnje lastninsko stanje in vl. št. N k.o. ... kot brezpredmetno izbrisalo ter hkrati zavrnilo zemljiškoknjižni predlog predlagateljice A za odpis in vknjižbo lastninske pravice pri parc. št. Y vpisani v vl. št. M k.o. ... .

Zoper sklep se pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Višjemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep ter sklep zemljiškoknjižne referentke razveljavi in ga spremeni tako, da se v zemljiški knjigi opravi odpis nepremičnine parc. št. Y od vložne številke M k.o. ... in pripis parc. št. Y k novi vl. št. N k.o. ..., v kateri se vknjiži lastninska pravica v korist A do celote. Navaja, da so nepravilne ugotovitve sodišča, da naj bi F.K. in K.K. s pogodbo prenesla na K. J. v celoti „pravico uživanja“ parc. št. Y (ob pripombi, da pravica uporabe nikoli ni bila vpisana v C listu). Iz kupoprodajne pogodbe z dne 17.3.1971, sklenjene med F.K. in K.K. kot prodajalcema in K. J. kot kupovalko, res izhaja, da sta prodajalca med drugim prodala kupovalki tudi pravico uporabe parc. št. X, vpisano kot z.k. telo ..., kot tudi pravico uživanja parc. št. Y, vpisano kot z.k. telo ..., vse vl. št. M k.o. .... Vendar do takšnega vpisa v zemljiški knjigi ni moglo priti že po sili zakona. Sodišču se sicer zdi nepomembno razlikovanje pravice uporabe, pravice uživanja in lastninske pravice, vendar je v času družbene lastnine lahko institutu pravice uporabe ustrezal zgolj pravni institut lastninske pravice medtem, ko se pravica uživanja zemljišča nikoli ni enačila z institutom uporabe ali lastninske pravice. Pravica uživanja, ki v konkretnem primeru ni bila stvarna pravica, se kot taka ni mogla vpisati v zemljiško knjigo. Nepremičnina je bila nacionalizirana na podlagi odločbe Oddelka za finance Ljubljana Center z dne 3.6.1960. Na zemljišču brez stavbe (z.k. telo ...) se je vknjižila družbena lastnina v upravi Občine Ljubljana-Center. Zemljišče je bilo nacionalizirano lastniškima prednikoma F.K. in K.K., ki sta bila vse do nacionalizacijske odločbe lastnika nepremičnine temeljem kupne pogodbe z dne 18.12.1957, vsak do 1/2. V letu 1971 sta lastniška prednika F.K. in K.K. prenesla lastninsko pravico na z.k. telesu ... (na stavbi parc. št. X) na K.J. in sicer 28/100tink lastninske pravice na stavbi - hiše stoječe na parc. št. M. Nista pa mogla prenesti pravice uporabe (lastninske pravice) na zemljišču s parc. št. N, ker bi bil takšen vpis v nasprotju s tedanjo zakonodajo in ničen, ne glede na to, da je bila tako s kupoprodajno pogodbo dogovorjeno. Iz tega razloga tudi ta pravica (pravica uporabe) ni mogla biti v listu C vpisana na K.J.. Za pravilno odločitev v tem postopku bi moralo sodišče upoštevati tudi tedaj veljavni zakon Zakon o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja (v nadaljevanju ZDSZMNMZ) . Določila tega zakona so tedaj dopolnjevala Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (v nadaljevanju ZNNZGZ) in so med drugim na novo opredelila pridobitev pravice uporabe na nacionaliziranem zemljišču. Kupoprodajna pogodba z dne 17.3.1971, s katero bi lastniška prednika K.K. in F.K. na K. J. prenesla tudi pravico uporabe parc. št. Y, bi bila v tem delu nična. Da je temu tako izhaja tudi iz historičnega izpiska pod zap. št. 14 v listu B, kjer je zemljiškoknjižno sodišče na podlagi kupoprodajne pogodbe pri z.k. telesu ... vknjižilo lastninsko pravico na K. J. do 28/100. Drugega vpisa, vpisa uporabe na parc. št. Y v listu C ni vpisalo, saj bi bil takšen vpis pravno nedopusten. Skratka, ZNNZGZ je dosledno ločil pravico uporabe od pravice uživanja, in le prejšnjemu lastniku je šla pravica uporabe. Tako se pokaže, da sta imela zemljiškoknjižna prednika nevknjiženo pravico uporabe na parc. št. Y, ki sta jo pridobila ex lege temeljem določil ZNNZGZ in ZDSZMNMZ, ki sta jo lahko pravno dopustno prenesla na A na podlagi Pogodbe namesto razlastitve z dne 24.3.1997, ki predstavlja pravni naslov za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini v korist predlagateljice A. Pravno zmotno je tudi stališče sodišča, da se pri uporabi 2. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin ni potrebno spuščati v veljavnost sedanjih poslov oz. vpisov v zemljiško knjigo, ki se nanašajo na razlikovanje med pravico uporabe in uživanja.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta bila lastnika nepremičnin parc. št. X in parc. št. Y na podlagi kupne pogodbe z dne 18.12.1957 F.K. in K.K., vsak do 1/2. Na podlagi vpisa opr. št. Dn. št. 13628/60 pa je bila na zemljišču brez stavbe (z.k. telo ..., torej parc. št. M, ki predstavlja stavbišče in dvorišče in parc. št. N, ki predstavlja sadovnjak) vknjižena družbena lastnina. Nadalje je sodišče prve stopnje opravilo analizo vpisov v zemljiškoknjižnem vložku, iz katere izhaja, da sta F.K. IN K.K. s kupoprodajnimi pogodbami prenašala lastninsko pravico na stavbi, z.k. telo ..., ki ni bila nacionalizirana (vpis Dn. št. 5914/1964), pri čemer sta dne 17.3.1971 sklenila kupoprodajno pogodbo z ndl. K. J., ki jo je zastopala mati K. M., iz katere izhaja, da sta ji prodala solastniški delež na z.k. telesu ..., to je vsak 14/100, skupaj 28/100 z.k. telesa .... Iz 2. člena te pogodbe izhaja, da sta ji do omenjenega deleža prodala pravico uporabe parc. št. X v smislu predpisov 37. člena Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih parcel (v nadaljevanju ZNNZGZ) , v 3. členu pogodbe pa sta določila, da je predmet te kupoprodajne pogodbe tudi pravica uživanja parc. št. Y, katero prenašata na kupovalko v smislu določil 38. in 39. člena ZNNZGZ. Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo, da sta K. K. in F.K. s kupoprodajno pogodbo z dne 17.3.1971 med drugim prenesla na K. J. tudi pravico uporabe uživanja parc. št. Y, ki ni bila v C listu nikoli izvedena, vendar v skladu s sedanjim Zakonom o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ( ZLNPDL) pripada K. J., kar pritožnik utemeljeno izpodbija.

Kot je bilo navedeno in kar izhaja iz historičnega izpiska za vložek M k.o. ..., sta bila lastnika nepremičnin v tem vložku na podlagi kupoprodajne pogodbe iz leta 1957 K.K. in F.K.. Kasneje je prišlo do nacionalizacije zemljišča, parc. št. X in parc. št. Y, ki je bilo vodeno kot z.k. telo ..., medtem ko stavba, stoječa na parc. št. X, ni bila nacionalizirana. Na podlagi Navodila o zemljiškoknjižnih vpisih nacionaliziranih stavb in stavbnih zemljišč je prišlo do delitve zemljiškoknjižnih teles na z.k telo I in z.k telo II. Z. k. telo I je predstavljalo družbeno lastnino. Če je to telo obsegalo le toliko zemljišča, kot ga zgradba pokriva in kolikor ga je potrebno za njeno normalno uporabo, t.i. fundus in funkcionalno zemljišče, se je v bremenski list vložka vpisala pravica brezplačnega uživanja po 37. členu ZNNZGZ v korist vsakokratnega lastnika zgradbe. 37. člen Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč je določal, da ima v primeru, ko je na nacionalizirani gradbeni parceli zgradba, ki ni nacionalizirana, njen lastnik pravico brezplačnega uživanja zemljišča, ki ga pokriva zgradba, in zemljišča, ki je namenjeno za njeno normalno uporabo, vse dotlej dokler stoji na tem zemljišču zgradba. V primerih pa, ko je telo I obsegalo več kot fundus in funkcionalno zemljišče, pa se je v bremenski list vpisala pravica brezplačnega uživanja po 38. in 39. členu ZNNZGZ v korist prejšnjega lastnika, dokler pristojni organ ni odločil, da ga mora izročiti občini ali komu drugemu. V 38. členu ZNNZGZ je bilo torej določeno, da nezazidano gradbeno zemljišče, ki je nacionalizirano, ostane v posesti prejšnjega lastnika vse dotlej, dokler ga po odločbi občinskega ljudskega odbora ne izroči v posest občini ali komu drugemu, da sezida zgradbo ali kakšen drug objekt ali izvede kakšna druga gradbena dela, 39. člen navedenega zakona pa je določal, da ima prejšnji lastnik nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča pravico brezplačno uživati to zemljišče s trajnimi nasadi na njem vse dotlej, dokler je v njegovi posesti, ali pa ga za ta čas za plačilo ali brezplačno dati v uživanje komu drugemu v skladu z veljavnimi predpisi o oddajanju kmetijskega zemljišča v zakup. Pravica po 37. členu ZNNZGZ se je nanašala vedno le na lastnika zgradbe in se brez istočasnega prenosa lastninske pravice na zgradbi ni mogla prenašati na drugega, pravico po 38. in 39. členu zakona o nacionalizaciji pa je prejšnji lastnik lahko s pravnim poslom prenesel na drugega, do februarja 1968 leta na kogarkoli, kasneje pa le na v zakonu določen krog oseb (prim: Pravosodni bilten št. 6/82, str. 42, Metka Kastelic: Problematika knjiženja podatkov v zemljiški knjigi in možne izboljšave). Zakon o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja, ki je pričel veljati februarja 1968 (glej Ur. l. SFRJ, številka 5, str.77, v nadaljevanju ZDSZMNMZ) je namreč v 3. členu določal, da ima prejšnji lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča pravico tako zemljišče uporabljati do dneva, ko ga mora po odločbi pristojnega organa izročiti uporabniku. To pravico pa je smel prejšnji lastnik v skladu z določilom 1. odstavka 5. člena prenesti samo na zakonca, potomca, posvojence, starše in posvojitelje.

V obravnavanem primeru sta K. K. in F.K. v kupoprodajni pogodbi iz leta 1971, ko je že veljal ZDSZMNMZ, določila, da prenašata pravico uživanja parc. št. Y v smislu določb 38. in 39. člena ZNNZGZ na osebo, ki ni spadala v krog oseb iz 5. člena tega zakona. Takšno pogodbeno določilo je bilo v nasprotju z navedenimi določili in zato nično, kot je to ves čas postopka utemeljeno opozarjala predlagateljica. Na to bi moralo paziti zemljiškoknjižno sodišče in očitno tudi je, saj do vpisa prav te pravice tudi ni prišlo. Pri tem je treba opozoriti na pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 18.7.1969 (Poročilo VSS 2/69, str. 31), da je zemljiškoknjižno sodišče od dne 15.2.1968, ko je začel veljati Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja, dolžno uradoma preizkusiti, ali je prenos brezplačnega uživanja pravice, obstoječe po 38. in 39. členu Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč glede na sorodstveno razmerje strank dopusten in da preizkus samo obličnosti zadevnih listi ni zadosten.

Glede na to, da iz historičnega izpiska za zemljiškoknjižni vložek št. M k.o. ... izhaja, da v vložku ni vpisan imetnik pravice uporabe na z.k. telesu I, to je na parc. št. X in Y, je potrebno poiskati tistega, ki je to pravico imel (prim. dr. Miha Juhart, Funkcionalno zemljišče skozi čas in predpise, Pravna praksa, številka 3/2008, str. 22). Glede na to, da sta bili parc. št. X (stavbišče in dvorišče) ter parc. št. Y sadovnjak nacionalizirani K.K. in F. K. in glede na to, da sta na parc. št. X imela pravico po 37. členu ZNNZGZ, na parc. št. Y pa pravico po 39. členu ZNNZGZ, ki je nista mogla veljavno prenesti s pravnim poslom na drugo osebo, niti tega zemljišča nista po odločbi občinskega ljudskega odbora izročila v posest občini ali komu drugemu, ki bi sezidal kakšno zgradbo ali drug objekt ali izvedel kakšna druga gradbena dela, je pravica uživanja parc. št. Y v skladu z določbo 38. člena ZNNZGZ ostala njima. ZNNZGZ sicer govori še o pravici brezplačnega uživanja, vendar je sistem družbene lastnine za ta pravni položaj pozneje uvedel izraz pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini.

Drugi člen Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) določa, da nepremičnine postanejo lastnina fizičnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe. Vpis lastninske pravice pa se opravi na predlog. Glede na to, da sta K.K. in F.K. dne 24.3.1997 z A sklenila Pogodbo namesto razlastitve, s katero sta kot imetnika nevknjižene pravice uporabe na parc. št. Y k.o. Poljansko predmestje, to parcelo prodala A in dovolila, da se predmetno zemljišče s parc. št. Y odpiše od vložka M in vpiše v nov zemljiškoknjižni vložek kot družbena lastnina A, je predlog A za odpis navedene nepremičnine in vknjižbo lastninske pravice v skladu z določilom 1. odstavka 5. člena ZLNDL, ki določa, da nepremičnine, na katerih ima pravico uporabe občina ali mesto, postanejo lastnina preoblikovane občine ali mesta, utemeljen, zaradi česar je bilo potrebno v skladu z določilom 3. odstavka 95. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) ugoditi pritožbi zemljiškoknjižnega predlagatelja in spremeniti sklep sodišča prve stopnje ter hkrati odločiti o izbrisu zaznambe zavrnitve predloga oziroma o izbrisu zaznambe vložene pritožbe.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 365/2021
• VSRS Sklep II Ips 9/2022
• VSL Sodba I Cp 375/2023