VSL sklep I Cpg 1044/2007

Jedro

ZGD-1 v 52. členu določa, da se za odločanje o pooblastilu za sklic skupščine manjšinskim delničarjem ali objavo predmeta, o katerem naj skupščina odloča po določbi 3. odst. 296. člena ZGD-1 uporablja zakon, ki ureja nepravdni postopek. ZNP, ki ureja nepravdni postopek, predpisuje, da mora sodišče omogočiti vsem udeležencem, da se v postopek vključijo in v njem sodelujejo, zlasti tistim, na katere naj bi se odločba nanašala. Vendar pa je določba ZGD v 3. odst. 296. člena izrecno omejila kontradiktornost nepravdnega postopka na prvi stopnji, saj predpisuje, da lahko sodišče izda sklep o pooblastitvi manjšinskih delničarjev brez pridobitve izjav drugih strank. To pa pomeni, da nasprotni udeleženec v primeru, da sodišče v postopku na prvi stopnji odloči brez pridobitve njegove izjave, nima možnosti podati ugovora krajevne pristojnosti. To lahko stori šele s pritožbo. To pa pomeni, da morebitna kršitev določb o krajevni pristojnosti, ki bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo v postopku na prvi stopnji, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka iz 4. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške, predlagatelju pa je dolžan povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 420,00 EUR.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je predlagatelja kot manjšinskega delničarja nasprotnega udeleženca pooblastilo, da skliče skupščino z določenim dnevnim redom.

Zoper sklep se je nasprotni udeleženec pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. V pritožbi je navedel, da je izpodbijani sklep izdalo krajevno nepristojno sodišče. Ugovora v to smer pa nasprotni udeleženec v postopku na prvi stopnji ni mogel podati, saj je predlog prejel skupaj s sklepom. Sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja. Do vložitve predloga je nasprotni udeleženec sklical skupščino, zato zaključek sodišča prve stopnje, da se izogiba sklicu ne drži, intervencija sodišča pa ni bila potrebna.

Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki je odgovoril, da pritožba ni utemeljena in predlagal, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenim stališčem, da bi glede na določbe 1. odst. 12. člena ZNP bilo za odločanje v tej zadevi krajevno pristojno Okrožno sodišče v Kranju. Vendar dejstvo, da je o zadevi odločalo krajevno nepristojno sodišče predstavlja v predmetni zadevi le relativno kršitev postopka, ki pa ni vplivala na pravilnost odločitve. ZGD-1 v 52. členu določa, da se za odločanje o pooblastilu za sklic skupščine manjšinskim delničarjem ali objavo predmeta, o katerem naj skupščina odloča po določbi 3. odst. 296. člena ZGD-1 uporablja zakon, ki ureja nepravdni postopek. ZNP, ki ureja nepravdni postopek, predpisuje, da mora sodišče omogočiti vsem udeležencem, da se v postopek vključijo in v njem sodelujejo, zlasti tistim, na katere naj bi se odločba nanašala. Vendar pa je določba ZGD v 3. odst. 296. člena izrecno omejila kontradiktornost nepravdnega postopka na prvi stopnji, saj predpisuje, da lahko sodišče izda sklep o pooblastitvi manjšinskih delničarjev brez pridobitve izjav drugih strank. To pa pomeni, da nasprotni udeleženec, v primeru, da sodišče v postopku na prvi stopnji odloči brez pridobitve njegove izjave, nima možnosti podati ugovora krajevne pristojnosti. To lahko stori šele s pritožbo. To pa pomeni, da morebitna kršitev določb o krajevni pristojnosti, ki bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo v postopku na prvi stopnji, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka iz 4. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Drugačne pritožbene trditve ne držijo. Nasprotni udeleženec s preostalimi pritožbenimi trditvami ni uspel izpodbiti pravilnega zaključka sodišča prve stopnje, da je predlagatelj izkazal pogoje za pridobitev pooblastila za sklic skupščine pri nasprotnem udeležencu v smislu določbe 3. odst. 296. člena ZGD-1. Pritožbeno sodišče še dodaja, da dejstvo, da je nasprotni udeleženec potem, ko je bil izpodbijani sklep že izdan, sam sklical skupščino, po prejemu sklepa pa na skupščino naknadno uvrstil na dnevi red še predloge predlagatelja, v ničemer ne vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa, saj gre za dejstva, ki so nastopila po njegovi izdaji.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje pritožbene stroške, predlagatelju pa mora povrniti stroške odgovora na pritožbo skladno z določno 3. odst. 52. člena ZGD. Pritožbeno sodišče je predlagatelju priznalo priglašene stroške po Odvetniški tarifi in sicer za sestavo odgovora na pritožbo v višini 750 točk povečano za 20 % DDV ter 2% materialnih stroškov.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cpg 221/2018
• VSL sklep II Cpg 1116/99
• VSL sodba I Cpg 398/99