VSL sklep I Cpg 1070/2007

Jedro

Sklep skupščine o prenosu delnic na glavnega delničarja dobi relevanten korporacijski pravni učinek šele z vpisom sklepa v sodni register.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Pritožnika sama nosita svoje pritožbene stroške.

 

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnikov za izdajo začasne odredbe, ki naj bi veljala 30 dni po pravnomočni odločitvi v sporu glede izpodbojnosti sklepa skupščine nasprotnega udeleženca z dne 31.8.2007 o prenosu delnic na glavnega delničarja D. d.d. in ki naj se glasi na prepoved prenosa delnic upnika in ostalih malih delničarjev družbe S. d.d., na glavnega delničarja D. d.d.; na prepoved KDD izročiti delnice in z njeno dolžnostjo, da jih hrani na posebnem računu.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, uveljavljal je kršitev ustavno zajamčene pravice do zasebne lastnine in pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da izda predlagano začasno odredbo, podredno pa da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da sta upnika predlagala regulacijsko začasno odredbo v zavarovanje zahtevka na razveljavitev sklepa skupščine z dne 31.8.2007 o prenosu vseh delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, ki razpolaga z delnicami, ki predstavljajo 92,17 % osnovnega kapitala družbe.

Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da ZGD-1 po izrecni določbi 1. odstavka 388. člena izključuje možnost manjšinskih delničarjev, da bi sklep skupščine o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja izpodbijali iz razloga, ker ponujena odpravnina ni primerna, ker sploh ni bila ponujena ali ker ni bila pravilno ponujena. Zato je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da upnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve na razveljavitev sklepa skupščine iz razlogov, ki se nanašajo na postopek ponujanja odpravnine manjšinskim delničarjem.

Zmotno je stališče pritožnikov, da manjšinski delničarji nimajo zagotovljenega ustreznega sodnega varstva proti sklepu skupščine o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja, zaradi česar naj bi v konkretnem primeru prišlo do očitnega posega v ustavno zajamčeno pravico do zasebne lastnine. Iztisnitev manjšinskih delničarjev iz družbe je poseben korporacijsko-pravni institut, ki daje upravičenje glavnemu delničarju, ki ima absolutni kapitalski delež (najmanj 90 % osnovnega kapitala družbe), da preostale delničarje iztisne iz družbe. Iz podatkov spisa izhaja, da upnik ne uveljavlja razlogov, ki bi se nanašali na položaj družbe D. d.d. kot glavnega delničarja družbe, katere delnice imata tudi upnika. Pritožnika smiselno ne oporekata zakonski pravici glavnega delničarja po pridobitvi še preostalih delnic družbe, menita pa, da zakonska ureditev omogoča družbi, katere delnice delničar pridobiva, nesankcinirane kršitve postopka iztisnitve manjšinskih delničarjev. Takemu stališču pritožbeno sodišče ne more pritrditi. Sklep skupščine o prenosu delnic na glavnega delničarja dobi relevanten korporacijskopravni učinek šele z vpisom sklepa v sodni register (3. odstavek 387. člena ZGD-1). Vpis sklepa o prenosu delnic mora predlagati poslovodstvo družbe (1. odstavek 387. člena ZGD-1). Predlogu mora predložiti poleg notarsko overjenega prepisa zapisnika zasedanja skupščine, ki je odločala o izključitvi manjšinskih delničarjev tudi izjavo, da proti sklepu skupščine ni bila vložena tožba za izpodbijanje in za ugotovitev njegove ničnosti; da je bil tožbeni zahtevek za izpodbijanje sklepa skupščine ali ugotovitev njegove ničnosti zavrnjen ali, da so se vsi delničarji z izjavo v obliki notarskega zapisa odpovedali pravici do izpodbijanja ali uveljavljanja ničnosti sklepa skupščine (1. točka 2. odstavka 590. člena ZGD-1 v zvezi z 2. odstavkom 387. člena ZGD). V pristojnosti registrskega organa pa je odločitev ali bo prekinilo postopek vpisa sklepa skupščine (3. odstavek 590. člena v zvezi z 2. odstavkom 387. člena ZGD-1), ali pa bo sklep izdalo (4. in 5. odstavek 590. člena v zvezi z 2. odstavkom 387. člena ZGD-1). S tem je zakon uredil vprašanje sodnega varstva manjšinskih delničarjev v registrskem postopku. Zato za dosego cilja, s katero želi upnik uveljaviti nedopustno stanje, po katerem naj bi druga oseba zasebnega prava pridobila pravice iz delnic še preden je odločeno o zakonitosti samega sklepa o prenosu delnic, začasna odredba ni primerno pravno sredstvo. Ali bo prišlo do prenosa delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja ali ne, je torej odvisno od vprašanja ali bo sodišče v registrskem postopku prekinilo postopek vpisa sklepa ali pa bo sklep izdalo, zato v konkretnem primeru sodišče v postopku zavarovanja terjatev na odločitev sodišča, ki odloča v registrskem postopku in od odločitve katerega je odvisno ali bodo delnice manjšinskih delničarjev prenešene na glavnega delničarja, ne more vplivati.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker pritožnika s pritožbo nista uspela, sama nosita svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena in 1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep IV Cpg 175/2009
• VSK Sklep Cpg 51/2021
• VSL sodba I Cpg 748/2010