VSL sklep I Cpg 1051/2004

Jedro

Takšno stališče prvostopnega sodišča pa je pravno zmotno. 2. člen ZPOMZO sicer predpisuje enotno obrestno mero zamudnih obresti, ki pa po svoji notranji zgradbi upošteva revalorizacijo in realne obresti. Valorizaciji je imanentno sprotno (obrestno) obrestovanje in je zato tudi v predpisani (enotni) obrestni meri zamudnih obresti implicirano obrestno obrestovanje. Konformno obrestovanje v svojem bistvu predstavlja korektiv relativne obrestne mere. Gre torej za izjemo od splošnega pravila prepovedi anatocizma iz 1. odst. 279. člena ZOR, ki je implicirana v zakonski definiciji predpisane obrestne mere zamudnih obresti, pri čemer je glede na določbo 2. odst. 3. člena ZPOMZO utemeljena tudi uporaba komformne metode (tako tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu II Ips 370/2005 z dne 21.6.2007).

Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da so družbeniki izbrisane družbe njeni univerzalni pravni nasledniki tudi na aktivni strani, torej da nanje preidejo tudi terjatve dosedanje družbe (tako tudi odločba Ustavnega sodišča RS opr.št. U-I-135/00 z dne 9.10.2002). Ne strinja pa se pritožbeno sodišče s stališčem prvostopnega sodišča, da že dejstvo univerzalnega pravnega nasledstva daje vsakemu od družbenikov upravičenje, da uveljavlja celotno terjatev izbrisane družbe v svojo korist ter da je s statusom univerzalnega pravnega naslednika pridobil status solidarnega upnika. Za presojo materialnopravnih in s tem procesnih upravičenj družbenikov so odločilna pravila družbene pogodbe ali pravila skupnosti civilnega prava (tako tudi zgoraj navedena odločba Ustavnega sodišča RS pod točko 61).

 

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da obstoji terjatev tožečih strank do tožene stranke v znesku 4.416.728,27 SIT z obrestmi, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (1. točka izreka). Tožečima strankama je naložilo, da sta dolžni povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 96.752,00 SIT z obrestmi (2. točka izreka).

Tožeča stranka je zoper zavrnilni del 1. točke izreka sodbe in zoper 2. točko izreka pravočasno vložila pritožbo, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka na pritožbo tožeče stranke ni odgovorila.

Tožena stranka je pravočasno vložila pritožbo zoper obsodilni del 1. točke izreka ter zoper 2. točko izreka sodbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in mu zadevo vrne v novo sojenje, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne ter tožeči stranki naloži v plačilo pravdne stroške tožene stranke z obrestmi.

Tožeča stranka na pritožbo tožene stranke ni odgovorila.

Pritožbi sta utemeljeni.

K pritožbi tožeče stranke:

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke nad zneskom 4.416.728,87 SIT z obrestmi z utemeljitvijo, da sta tožnika prijavila v stečajnem postopku nad dolžnikom, toženo stranko, iz naslova glavnic in obresti znesek 49.636.055,83 SIT, pri čemer sta obresti izračunala po konformni metodi, čeprav takšen način izračunavanja ni več predpisan vse od 5.8.1995 dalje, ko je začel veljati Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (v nadaljevanju ZPOMZO, Ur.l. RS, št. 45/95). Takšno stališče prvostopnega sodišča pa je pravno zmotno. 2. člen ZPOMZO sicer predpisuje enotno obrestno mero zamudnih obresti, ki pa po svoji notranji zgradbi upošteva revalorizacijo in realne obresti. Valorizaciji je imanentno sprotno (obrestno) obrestovanje in je zato tudi v predpisani (enotni) obrestni meri zamudnih obresti implicirano obrestno obrestovanje. Konformno obrestovanje v svojem bistvu predstavlja korektiv relativne obrestne mere. Gre torej za izjemo od splošnega pravila prepovedi anatocizma iz 1. odst. 279. člena ZOR, ki je implicirana v zakonski definiciji predpisane obrestne mere zamudnih obresti, pri čemer je glede na določbo 2. odst. 3. člena ZPOMZO utemeljena tudi uporaba komformne metode (tako tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu II Ips 370/2005 z dne 21.6.2007).

Pritožnik torej utemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je s tem, ko je od 5.8.1995 dalje obresti obračunavalo po linearni metodi, zmotno uporabilo določbe ZPOMZO. Ker se ostale pritožbene trditve nanašajo na sam način obračunavanja obresti po linearni metodi, pritožbeno sodišče nanje ne bo odgovarjalo, saj te ob ugotovitvi, da se tudi od uveljavitve ZPOMZO dalje obresti obračunavajo po komformni metodi, niso odločilnega pomena.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijano sodbo v zavrnilnem delu 1. točke izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

K pritožbi tožene stranke:

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da terjatev, ki jo vtožujeta tožeči stranki, izhaja iz upravičenja družbe D. d.o.o. kot njunega pravnega prednika ter da ta temelji na pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Novem mestu opr.št. Pg 497/93 z dne 12.4.1995. Ugotovilo je, da je bila navedena družba na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij izbrisana iz sodnega registra 10.4.2000, da so bili družbeniki izbrisane družbe trije in sicer oba tožnika ter pokojni Z. D.. Zaključilo je, da sta tožeči stranki univerzalna pravna naslednika izbrisane družbe, da ima vsak bivši družbenik izbrisane družbe glede pravic in aktivnega premoženja "pokojne" družbe status univerzalnega pravnega naslednika, s tem pa tudi solidarnega upnika in s tem pravico, da lahko zahteva celotno izpolnitev obveznosti. Notranja razmerja med takšnimi družbeniki se po stališču prvostopnega sodišča tretjih ne tičejo. Zato sta po oceni prvostopnega sodišča tožnika upravičena zahtevati ugotovitev terjatve tudi iz dela, ki bi po oceni tožene stranke pripadal pokojnemu tretjemu družbeniku.

Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da so družbeniki izbrisane družbe njeni univerzalni pravni nasledniki tudi na aktivni strani, torej da nanje preidejo tudi terjatve dosedanje družbe (tako tudi odločba Ustavnega sodišča RS opr.št. U-I-135/00 z dne 9.10.2002). Ne strinja pa se pritožbeno sodišče s stališčem prvostopnega sodišča, da že dejstvo univerzalnega pravnega nasledstva daje vsakemu od družbenikov upravičenje, da uveljavlja celotno terjatev izbrisane družbe v svojo korist ter da je s statusom univerzalnega pravnega naslednika pridobil status solidarnega upnika. Za presojo materialnopravnih in s tem procesnih upravičenj družbenikov so odločilna pravila družbene pogodbe ali pravila skupnosti civilnega prava (tako tudi zgoraj navedena odločba Ustavnega sodišča RS pod točko 61). Prvostopno sodišče ni presojalo utemeljenosti tožbenega zahtevka v smislu navedenih pravil. Prav tako se prvostopno sodišče ni posebej ukvarjalo s trditvami tožeče stranke, da je druga tožnica S.D. kot žena pokojnega Z. D. dedinja prvega dednega reda, ki pa se utegnejo izkazati kot pravno odločilne za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Prvostopno sodišče je torej zmotno uporabilo materialno pravo. Ker pa je presoja pravilnosti odločitve prvostopnega sodišča in s tem utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke ter pravilna uporaba materialnega prava odvisna tudi od dejstev, ki jih prvostopno sodišče ni ugotavljalo, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo v obsodilnem delu 1. točke izreka ter v 2. točki izreka razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

Na ostale pritožbene trditve pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (1. odst. 360. člena ZPP).

Napotki prvostopnemu sodišču so razvidni iz gornje obrazložitve.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odst. 165. člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba in sklep I Cpg 334/2004
• VSK sodba in sklep I Cp 977/2004
• VSK sodba Cpg 539/99