<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 1041/2007

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2007:I.CPG.1041.2007
Evidenčna številka:VSL07626
Datum odločbe:19.12.2007
Področje:zavarovanje terjatev
Institut:začasna odredba v zavarovanje terjatve na vračilo delnic

Jedro

Delnice z oznako T. so delnice javne delniške družbe, ki kotirajo na borzi. Ker tožeča stranka ni zatrjevala dejstev, iz katerih bi izhajalo, da tožena stranka v primeru, če delnice odtuji, teh ob pravnomočnosti sodbe, ki bi ji nalagala njihovo vrnitev tožeči stranki, ne bi bila več zmožna kupiti na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkaže, da je njen predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnica nosi svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa mora v 15 dneh povrniti 1.652,40 € njenih stroškov pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero naj se:

" 1. Družbi M.B. d.o.o.,

se prepoveduje kakršnokoli razpolaganje s 6.840 delnicami izdajatelja

T. d.d. z oznako T.

2. KDD - Centralni klirniško depotni družbi d.d., se nalaga, da pri 6.840 delnicah T., katerih izdajatelj je upnik T d.d., imetnika pa M.B. d.o.o., vpiše ta sklep o izdaji začasne odredbe ter prevod razpolaganja iz prve točke izreka.

3. Družbi M. B. d.o.o., se prepoveduje izvrševanje korporacijskih pravic, zlasti izvrševanja glasovalnih pravic na skupščinah T. d.d., ki jih ima na podlagi 6.840 navadnih delnic izdajatelja T. d.d., z oznako T.

4. Družba M.B. d.o.o., je za vsako kršitev prepovedi iz prve ali tretje točke izreka dolžna plačati denarno kazen v višini 200.000,00 EUR v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.

5. Ta začasna odredba velja do pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe v tem pravdnem postopku, v kolikor bo s pravnomočno sodno odločbo zahtevkom upnika ugodeno, pa še 30 dni po pravnomočnosti in izivršljivosti sodne odločbe v tem pravdnem postopku."

Zoper naveden sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila tožeča stranka in predlagala njegovo spremembo, podredno pa njegovo razveljavitev s ponovnim odločanjem na prvi stopnji. Priglasila je pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je odgovorila, da pritožba ni utemeljena ter predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka s tožbo zahteva, da tožena stranka na njeno ime izda nalog za prenos 6.840 delnic z oznako T. Hkrati je tožeča stranka predlagala sodišču, naj izda začasno odredbo zaradi zavarovanja te terjatve. Po navedbah tožeče stranke je pogodba, s katero je na toženo stranko prenesla 6.840 delnic z oznako T, nična, saj je za veljavnost take pogodbe po 330. členu ZGD-1 potreben sklep skupščine, ki je sprejet s 3/4 večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Sporna pogodba tudi ni bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, kot se to zahteva v 2. odstavku 330. člena ZGD-1. Predlog za izdajo začasne odredbe je utemeljevala z nujnostjo sodne zaščite svojega zahtevka še pred pravnomočnostjo sodbe, tako za primer, če se tožena stranka odloči odtujiti 6.840 delnic z oznako T. kot za primer, če se odloči delnice zadržati.

Ne drži pritožbena trditev, da je tožeča stranka izkazala, da bo lahko tožena stranka svojo obveznost po sodbi, v kolikor bo sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku, izpolnila le, če in dokler je imetnica vsaj 6.840 delnic z oznako T. Tudi če bi tožena stranka vse delnice z oznako T. odtujila, s tem ne bi onemogočila uveljavitev terjatve tožeče stranke, na kar se je tožeča stranka sklicevala v predlogu. Delnice z oznako T. so delnice javne delniške družbe T. d.d. in kot take kotirajo na borzi. Gre torej za t.i. stvari, ki so določene po vrsti. Ker tožeča stranka ni zatrjevala dejstev, iz katerih bi izhajalo, da tožena stranka v primeru, če delnice odtuji, teh ob pravnomočnosti sodbe, ki bi ji nalagala vrnitev delnic tožeči stranki, ne bi bila več zmožna kupiti na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkaže, da je njen predlog za izdajo začasne odredbe glede na podane trditve v postopku na prvi stopnji neutemeljen iz razloga, ker ni izkazala, da bo uveljavitev njene terjatve onemogočena. Zato za pravilno odločitev ni bilo pomembno ugotavljati nevarnosti niti odgovarjati na trditve tožeče stranke, da toženi stranki z izdajo začasne odredbe ne bo nastala nobena škoda. S tem pa se izkaže, da pritožnica nima prav, ko trdi, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Bistveno je, da je stališče tožeče stranke o tem, da lahko tožena stranka svojo obveznost izpolni le, če in dokler ima 6.840 delnic T., pravno zmotno oziroma ga ni utemeljila s konkretnimi dejanskimi trditvami, ki bi bi jih bilo potrebno presojati. Zato tako za primer, če se tožena stranka odloči delnice prodati, kot za primer če se jih odloči obdržati, uveljavitev terjatve tožeče stranke ne bo onemogočena. Sodišče prve stopnje je torej sklenilo pravilno, ko je predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

Ker pritožbeni razlogi niso podani, niso pa podani niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je zato v skladu z drugo točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sklenilo, da pritožbo zavrne ter potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Ko sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so v zvezi z njim nastali med postopkom. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa povrniti njene. Toženi stranki je višje sodišče priznalo priglašenih 3000 točk po Odvetniški tarifi za odgovor na pritožbo (Odvetniška tarifa - tar. št. 27) ter 20% davek na dodano vrednost. Stroška v zvezi s plačilom takse tožena stranka ni izkazala, zato ji ga ni bilo mogoče priznati. Upoštevajoč vrednost točke v višini 0,459 € priznani stroški tožene stranke, povezani z odgovorom na pritožbo znašajo 1.652,40 €.

 


Zveza:

ZIZ člen 272, 272.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDg2OA==