VSL sklep I Cpg 1063/2006

Jedro

Če sodišče zavrne predlog za prekinitev postopka in hkrati ne sklene, da takoj nadaljuje s postopkom, je zoper sklep dovoljena posebna pritožba.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke, s katerim je ta predlagala, da sodišče prekine pravdni postopek do pravnomočne rešitve spora, ki ga vodi tožeča stranka pred gospodarskim sodiščem v Zagrebu pod opr. št. L-P-7329/2001.

Proti sklepu je tožeča stranka vložila pritožbo, v kateri navaja, da uveljavlja vse tri pritožbene razloge in predlaga spremembo sklepa ter prekinitev postopka, podrejeno pa razveljavitev sklepa in ponovno odločanje o predlogu za prekinitev.

Pritožba je bila vročena toženi stranki.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa, da je zoper sklepe dovoljena pritožba, razen če ni v ZPP določeno, da ni pritožbe (1. odstavek 363. člena ZPP). Torej je posebna pritožba zoper sklep praviloma dopuščena v vseh primerih, razen v tistih, v katerih je z zakonom izrecno določeno, da ni pritožbe ali da ni posebne pritožbe. V določenih primerih, ko bi sicer na podlagi 1. odstavka 363. člena ZPP bila dovoljena samostojna pritožba zoper sklep, zakon sam pooblašča sodišče, da odloči, da samostojna (posebna) pritožba ni dovoljena. Tako pooblastilo sodišču, da določenemu sklepu odvzame samostojno pritožbo, so vsebovana v določbah 2. odstavka 211. člena ZPP, 3. odstavka 288. člena ZPP in 4. odstavka 400. člena ZPP. V vseh teh primerih je ZPP pooblastil sodišče, da odloči, da ni samostojne pritožbe zoper sklep, če sodišče hkrati odloči, da takoj nadaljuje postopek. V vseh prej navedenih določbah ZPP je vsebovan tekst, da ni posebne pritožbe, če sodišče sklene, da takoj nadaljuje postopek oziroma obravnavanje zadeve. To pa pomeni, da če take odločitve sodišče ne sprejme, je zoper sklepe, navedene v teh določilih dovoljena posebna pritožba. V konkretnem primeru sodišče sklepa o takojšnjem nadaljevanju postopka ni sprejelo, zato je dovoljena samostojna pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje in jo je zato pritožbeno sodišče obravnavalo.

Tožeča stranka v tej pravdi zatrjuje, da je s pogodbo o prodaji delnic, sklenjeno z G. p.o. dne 14.5.1996, kupila vseh 186 rednih delnic družbe G. d.d.. Trdi, da je o prodaji teh delnic bila obveščena uprava družbe G. d.d. ter da se tožeča stranka ni uspela vpisati v delniško knjigo kot novi delničar. Dne 15.7.1996 je bil nad prodajalcem delnic G. p.o. začet stečajni postopek. Tožeča stranka trdi, da je bila stečajna upraviteljica seznanjena z obstojem zgoraj navedene prodajne pogodbe, pa je kljub temu v stečajnem postopku delnice prodala družbi N. d.d.. Tožeča stranka nadalje trdi, da je postala lastnik delnic, saj vpis v delniško knjigo nima konstitutivnega značaja in zatrjuje, da je stečajna upraviteljica z onemogočanjem vpisa tožeče stranke kot lastnika v delniško knjigo in s ponovno prodajo delnic tožeči stranki povzročila škodo. Kot škodo uveljavlja v tej pravdi znesek predvidene kupnine, ki bi jo tožeči stranki plačal kupec delnic (ponudnik za nakup delnic). Znesek kupnine je tožeča stranka povečala za valorizacijo in 8% obresti. V tožbi je navedla, da to znaša 2.675.978.963,00 SIT in da plačilo navedenega zneska uveljavlja kot škodo.

Med strankami prodajne pogodbe z dne 14.5.1996 in prodajne pogodbe z dne 30.7.1998, ki pa je bila sklenjena med stečajnim dolžnikom in N. d.d., je teklo že več pravdnih postopkov, od katerih jih je več pravnomočno končanih. Tožeča stranka je v tej pravdi dne 31.3.2006 predlagala, da se ta postopek prekine do odločitve v gospodarskem sporu, ki ga tožeča stranka še vodi pred gospodarskim sodiščem v Zagrebu in v katerem je bila izdana prvostopna sodba (priloga A 20). Trdi, da se v zadevi pred hrvaškim sodiščem odloča o predhodnem vprašanju za to pravdo.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu, s katerim je tožničin predlog zavrnilo, zaključilo, da z odločitvijo pred sodiščem v Zagrebu, ne bo odločeno o predhodnem vprašanju za to zadevo. Pri tem je izhajalo iz tega, kakšno škodo uveljavlja tožeča stranka v tej pravdi. Izhajalo je iz tega, da tožeča stranka uveljavlja kot škodo znesek po ponudbi iz leta 1998. S tem je očitno oprlo se na prilogo A 15, iz katere izhaja, da je ponudba za nakup delnic G. d.d. bila dana tožeči stranki dne 15.1.1998. Sodišče prve stopnje je navedlo, da tožeča stranka te ponudbe takrat ni mogla sprejeti, ker ni bila vpisana kot lastnik v delniško knjigo in ker ji ni bila priznana lastninska pravica delnic.

Tožeča stranka v pritožbi trdi, da teh razlogov sodišče prve stopnje ne razume in trdi, da je tožeča stranka pred stečajem G. p.o. sklenila kupno pogodbo za navedene delnice in plačala kupnino in da zato ne gre za nikakršno ponudbo, pač pa za pogodbo.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, v katerih razloguje o ponudbi, ki je tožeča stranka v letu 1998 ni mogla sprejeti, nanašajo na ponudbo, ki jo je tožeča stranka po njenih trditvah prejela od borzno posredniške hiše in za prodajo delnic in katere zaradi tega, ker je stečajni upravitelj preprečeval vpis v delniško knjigo po njenih trditvah ni mogla sprejeti. Iz razlogov izpodbijanega sklepa torej ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje pogodbi z dne 14.5.1996 pripisalo pomen ponudbe, kot to očitno napačno razume pritožnik. Razlogi sklepa se, kot rečeno, nanašajo na ponudbo, ki jo je tožeča stranka po njenih trditvah prejela od ponudnika borzno posredniške hiše za prodajo delnic, glede katerih je prej sklenila kupno pogodbo z G. p.o.. Pritožbeni očitek, da so razlogi sklepa v nasprotju z vsebino listin, je zato neutemeljen.

Pač pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje, čeprav je v sklepu zapisalo, da se pred sodiščem v Zagrebu ne razpravlja o predhodnem vprašanju za to zadevo, posredno vendarle povedalo, da je odločilno v tej zadevi, kdo je bil lastnik delnic v trenutku, ko je tožeča stranka prejela ponudbo za prodajo delnic s strani borzno posredniške hiše, saj je v izpodbijanem sklepu navedlo, da tožeča stranka škode v zvezi z nesprejemom ponudbe ne more uveljavljati, ker ni bila vpisana kot lastnik v delniško knjigo. Iz teh razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje vendarle ocenjuje to vprašanje kot odločilno, hkrati pa iz teh razlogov tudi izhaja, da namerava to vprašanje sodišče prve stopnje reševati samo. Tega pa sodišču prve stopnje ni mogoče odreči (glej 1. točko 1. odstavka 206. člena ZPP), zato pritožba zoper izpodbijani sklep ne more biti utemeljena.

Pritrditi pa je razlogom sodišča prve stopnje, da kakšna nadaljnja škoda zaradi neizvrševanja pravic, ki izhajajo iz delnic, v tej pravdi ni vtoževana. Tožeča stranka neutemeljeno trdi, da je vtoževana škoda zaradi zmanjšane vrednosti G. d.d.. Tožeča stranka je v V. točki tožbe sicer navajala, da ji ni znano, za koliko se je zmanjšala vrednost G. d.d. od prodaje delnic do vložitve tožbe, vendar v zvezi s tem ni postavila nobenega določnega zahtevka. Prekinitev postopka pa ni namenjena temu, da bi tožnik šele postavil zahtevek, zato s tem argumentom tožeča stranka s predlogom za prekinitev ne more biti uspešna.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep IV Cpg 75/2005
• VSL sklep IV Cpg 98/2005
• VSL sklep IV Cpg 80/2005