<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 1038/2006

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2007:I.CPG.1038.2006
Evidenčna številka:VSL07619
Datum odločbe:10.05.2007
Področje:pravo intelektualne lastnine
Institut:blagovna znamka - likvidacija

Jedro

V skladu s pravili predpisanimi v 42. in naslednjih členih ZIL-1 je predmet varstva znamke le takšen znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati, kot so zlasti besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacije barv, kot tudi kakršnakoli kombinacija takih znakov (1. odstavek 41.2. člena ZIL-1).

Če bi vse pravne naslednice nekdanjih članic SOZD I. pridobile vsaka na podlagi sodne odločbe imetništvo blagovne znamke, bi bila onemogočena kakršnakoli razlikovalnost blaga ali storitev vseh pravnih naslednikov nekdanjih članic SOZD I.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi:

"1. Ugotovi se, da je tožeča stranka nosilec blagovne znamke I. št. 1, registrirane pri patentnem uradu v Beogradu.

2. Tožena stranka je dolžna v 8 dneh od pravnomočnosti sodne odločbe skleniti s tožečo stranko pogodbo s sledečo vsebino:

POGODBA O PRENOSU PRAVICE

sklenjene med:

SOZD I. - v likvidaciji, ki jo zastopa likvidacijska upraviteljica M. L. (v nadaljevanju: nosilec)

in

I. T. H. d.d. (v nadaljevanju: pridobitelj).

1.

Predmet te pogodbe je prenos blagovne znamke I. št. 1, priznane pri Zveznem zavodu za petente dne 8.12.1962, katere nosilec je I. SOZD - v likvidaciji in se sedaj vodi v registru znamk Urada RS za intelektualno lastnino pod št. 2.

2.

Nosilec prenaša v nerazdelnem sorazmernem deležu vse pravice, izvirajoče iz blagovne znamke št. 2, na pridobitelja.

3.

Nosilec daje svoje privoljenje, da Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino na osnovi te pogodbe opravi prenos na pridobitelja in ga vpiše v register znamk.

4.

Pogodbeni stranki ugotavljata, da pridobitelj že razpolaga s tehnologijo, s katero bo lahko dosegel enako kakovost blaga in storitev, kot jo dosega nosilec.

5.

Pogodbeni stranki se strinjata, da nosilec prenese pravico do blagovne znamke na pridobitelja neodplačno.

6.

Pridobitelj izjavlja, da s prenosom soglaša in ga priznava.

3. V primeru, če tožena stranka ne podpiše pogodbe iz prejšnje točke, ta sodna odločba nadomesti pogodbo.

4. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti vse stroške tega postopka z zamudnimi obrestmi od pravnomočnosti dalje do plačila, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe."

Sklenilo je, da je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 1.185.690,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila in uveljavljala pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene postopkovne kršitve ter predlagala sodišču druge stopnje, naj pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodi, ali jo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Uvodoma sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopno sodišče odločalo o tožbenem zahtevku, s katerim je tožeča stranka uveljavljala ugotovitev, da je nosilec blagovne znamke I. št. 1, registrirane pri patentnem uradu v Beogradu, hkrati pa na sklenitev pogodbe o prenosu pravice, s katero naj bi tožena stranka na tožečo stranko prenesla v "nerazdelnem sorazmernem" deležu vse pravice, izvirajoče iz blagovne znamke št. 2 na pridobitelja (primerjaj točko I.1. z II.2. točko izreka izpodbijane sodbe). Pojma nosilca blagovne znamke in "nerazdelni sorazmerni delež" se namreč izključujeta. Kot je oblikovan tožbeni zahtevek je nosilec blagovne znamke le eden, pogodbeni prenos pravice pa je predlagan "nerazdelno sorazmerno" kar vključuje več nosilcev iste blagovne znamke. Odločilo je torej o tožbenem zahtevku, ki je v izreku sam s seboj v neskladju, kar je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP in je zato podan razveljavitveni razlog po 1. odstavku 354. člena ZPP. Že zato je bilo treba pritožbi tožeče stranke ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. Napotki za novo sojenje so navedeni v nadaljevanju te obrazložitve.

Tožeča stranka je ena izmed pravnih naslednic nekdanjih članic SOZD I. kot sestavljene organizacije takratnih delovnih organizacij I. Tožeča stranka deli z vsemi ostalimi pravnimi nasledniki nekdanjih članic SOZD I. usodo njenih singularnih pravnih naslednikov, ki so sedaj, ko je bil začet likvidacijski postopek nad naknadno najdenim premoženjem tožene stranke, to je blagovno znamko SOZD I., upravičeni do "delitvi omenjene blagovne znamke."

Omenjeni primer ni klasičen primer uveljavljanja izločitvene pravice (upnika) po napotitvenem sklepu likvidacijskega senata, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru (primerjaj v spisu A/4). Vsi pravni nasledniki nekdanjih članic SOZD I. so upravičeni uporabljati blagovno znamko (primerjaj razloge v sodbi Vrhovnega sodišča RS opr. št. III Ips 47/94 z dne 23.3.1995). Tudi Višje sodišče v Ljubljani je v odločbi opr. št. I Cpg 110/2004 z dne 31.5.2005 o vprašanju sporne blagovne znamke SOZD I. zavzelo pravno stališče, da je mogoče nad naknadno najdenim premoženjem, to je blagovno znamko SOZD I. s smiselno uporabo 221. člena Zakona o dedovanju (ZD), ki sicer ureja dedovanje v primeru smrti posameznikov (fizičnih oseb) smiselno urediti postopek v zvezi z naknadno najdenim premoženjem tudi za SOZD I. kot pravno osebo. Možno bi bilo namreč izvesti delitev naknadno najdenega premoženja (blagovne znamke SOZD I.).

Po oceni drugostopenjskega sodišča je ta možnost v likvidacijskem postopku nad toženo stranko dana zgolj teoretično. Treba je namreč upoštevati pojem blagovne znamke, ker je lahko v skladu s pravili predpisanimi v 42. in naslednjih členih ZIL-1 predmet varstva znamke le takšen znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati, kot so zlasti besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacije barv, kot tudi kakršnakoli kombinacija takih znakov (1. odstavek 41.2. člena ZIL-1). Če bi vse pravne naslednice nekdanjih članic SOZD I. pridobile vsaka na podlagi sodne odločbe imetništvo blagovne znamke, bi bila onemogočena kakršnakoli razlikovalnost blaga ali storitev vseh pravnih naslednikov nekdanjih članic SOZD-a I.. Kakšen pa bi bil nerazdelen sorazmeren delež pravic izvirajoč iz blagovne znamke št. 2 in kot tak morda zahtevan v vseh postopkih izvirajočih iz spora o pravnem nasledstvu blagovne znamke nekdanjih članic SOZD I., pa je povsem nedoločeno glede na možno soimetništvo nosilcev blagovne znamke.

Problem, ki se zastavlja v tem postopku je, da verjetno fizična delitev naknadno najdenega premoženja (blagovne znamke), ni mogoče. V poštev bi morda lahko prišla le civilna delitev (prodaja premoženja). Morda bi likvidacijski postopek, ki teče edino nad naknadno najdenim premoženjem, (blagovno znamko SOZD I.) kazalo rešiti tako, da bi pravne naslednike, nekdanje članice SOZD I. skupaj vložile to premoženje v novo ustanovljeno družbo, ki bi postala imetnica te blagovne znamke in sklenila ustrezne pogodbe (s pravnimi nasledniki nekdanjih članic SOZD I.).

Proučiti bi kazalo tudi možnost registracije blagovne znamke SOZD I. kot kolektivne znamke v smislu določila 45. člena ZIL-1.

Ob povedanem, kar šteje drugostopenjsko sodišče za pravno odločilno za nadaljnje odločanje v tem postopku, ni odgovarjalo na ostale pritožbene navedbe pritožnika, saj niso bile pravno odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

 


Zveza:

ZIL-1 člen 42, 42/1, 45, 42, 42/1, 45.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDg2Mg==