VSL sklep I Cp 5616/2007

Jedro

Pravda obstaja od vročitve tožbe tožencu do pravnomočne rešitve. To so obenem tudi meje, v katerih je mogoče uporabiti pravilo o povračilu stroškov po merilu uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP).

 

Izrek

Pritožbi se ugodi ter se sklep Okrajnega sodišča v Domžalah, opr.št. P 134/2001 z dne 23.08.2007 v zvezi s popravnim sklepom istega sodišča, opr.št. P 134/2001 z dne 22.11.2007 razveljavi.

Zahtevi tožene in tožeče stranke za povrnitev njunih pritožbenih stroškov se zavrneta.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je "tožena stranka dolžna toženi stranki" povrniti pravdne stroške v višini 267,68 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. S popravnim sklepom je popravilo očitno pisno napako v samem izreku ter sklep popravilo tako, da je "tožena stranka dolžna tožeči stranki" povrniti odmerjene pravdne stroške.

Proti sklepu se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter ji prizna pritožbene stroške. Pritožba opozarja, da je sodišče prekoračilo meje tožbenega zahtevka, saj tožeča stranka povrnitve pravdnih stroškov ni zahtevala. O tem vprašanju je Višje sodišče sicer že odločilo, vendar je sodišče prve stopnje ponovno odločilo o pravdnih stroških in tako znova prekršilo določbo 2. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 73/2007; ZPP-UPB3; v nadaljevanju ZPP).

Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka. V njej pojasnjuje, da je zadeva že pravnomočno končana tudi glede stroškov postopka. S tem, ko je prvo sodišče znova odločalo o pravdnih stroških, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Meni, da v takšnem položaju, ki ga ni sama z ničemer povzročila, tudi ni dolžna povrniti pritožbenih stroškov tožene stranke.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v tej pravdni zadevi s sklepom, opr.št. I Cp 6380/2006 z dne 25.4.2007 odločitev prvega sodišča o pravdnih stroških razveljavilo. V razlogih je pojasnilo, da sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Ker tožeča stranka povrnitve pravdnih stroškov ni zahtevala, ji jih sodišče ne bi smelo prisoditi. Z razveljavitvijo odločitve o pravdnih stroških je bila ta pravdna zadeva (tudi glede pravdnih stroškov) pravnomočno končana.

Navkljub temu je sodišče prve stopnje znova izdalo sklep, s katerim je toženi stranki naložilo, naj tožeči stranki povrne njene pravdne stroške. Z izdajo takšnega sklepa je sodišče torej odločilo o že pravnomočno razsojeni zadevi v pravdi, ki ne obstaja več. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato v skladu z drugim odstavkom 354. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje razveljavilo.

Obravnavana pritožbena zadeva je glede pritožbenih stroškov specifična. Tožena stranka je s pritožbo sicer uspela, vendar pa njenih pritožbenih stroškov ni mogoče naložiti v plačilo tožeči stranki, saj ni pogojev, po katerih bi bila ta ustrezni naslovnik za povrnitev nastalih stroškov. Procesno razmerje med tožečo in toženo stranko je s pravnomočnostjo ugasnilo. Pravda namreč začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki (prvi odstavek 189. člen ZPP) ter obstaja do pravnomočne rešitve zadeve. S tem, ko je bila pravda končana in je procesno razmerje ugasnilo, je tožeča stranka ta svoj procesni položaj izgubila. Tako tudi ni mogoče uporabiti določbe prvega odstavka 154. člena ZPP, po katerem mora tista stranka, ki v pravdi (smiselno tudi v pritožbenem postopku) ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške. Prvič ne zato, ker tožeča stranka ni po koncu pravde z ničemer propadla (glede na to, da ni ničesar zahtevala, tudi z ničemer ni mogla propasti), drugič ne zato, ker ni več pravde in tretjič ne zato, ker je status pravdne stranke izgubila. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje z izdajo sklepa umetno ustvarilo videz pravde, ki je več ni. To pa je enak položaj, kakor če bi umetno ustvarilo videz pravde, ki se niti začela ni, ker ni bilo niti tožbe.

Tako kot tožeča stranka ni dolžna povrniti pritožbenih stroškov toženi stranki, pa tudi tožena stranka ni dolžna povrniti stroškov tožeče stranke za odgovor na pritožbo. Tudi v tem primeru namreč veljajo enaki razlogi.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 372/2001
• VSL sodba I Cp 1697/93
• VSK sodba I Cp 698/2000