VSL sklep I Cp 5876/2006

Jedro

V tem primeru so odločilnega pomena lahko okoliščine, da se ne ve, kako je prišel toženec do vozila, katerega je nato krivdno poškodoval. Če je prišel do vozila kot sozavarovana oseba po 31. členu Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska, tedaj zavarovalnica lastniku vozila ne bi smela izplačati zavarovalnine, saj je v primeru vinjenosti zavarovanca, to rizična izključitev. Če pa je prišel do vozila kot voznik na službeni vožnji ali kot voznik izposojenega vozila, tedaj pa gre za regres proti vozniku iz 10. točke pogojev. Če ima voznik položaj zavarovanca, tedaj proti njemu ni mogoče uveljavljati subrogacijskih zahtevkov.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu (obsodilni del sodbe) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je vzdržalo delno v veljavi plačilni nalog z dne 8.9.1997 glede glavnice in obresti, razen v delu, v kolikor so presegle glavnico in naložilo toženi stranki plačilo pravdnih stroškov.

Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožena stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodba temelji na neresničnih dejstvih, saj piše, da je bil po ogledu narejen preizkus alkoholiziranosti. Iz sodbe pa ne izhaja, da bi ta oseba imela povezavo s to prometno nesrečo. Toženec se je vrnil na kraj s policisti in tam ni bilo tretje osebe. Sodišče se je zmotno oprlo na 10. člen Splošnih pogojev zavarovanja avtomobilskega kaska, saj toženec nikoli ni opravil preizkusa alkoholiziranosti. Policija bi morala toženca zadržati, če bi želeli, da bi opravil preizkus alkoholiziranosti. Tako pa ga nihče ni zadrževal. Lahko bi ga tudi poiskali doma, saj so imeli vse njegove podatke. Toženec meni, da je tudi dvom o tem, ali je bil preizkus sploh odrejen. Oporeka tudi navedbam v zapisniku, da je bil alkoholiziran. Policisti niso strokovno izobraženi, da to presojajo. Meni, da so policisti narobe ravnali.

Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je oprlo svojo odločitev na regresne pravice zavarovalnice po pogodbi za zavarovanje avtomobilskega kaska (priloga A4), 10. člen pogojev, ki govori, da zavarovanec izgubi svoje zavarovalne pravice, če se po nesreči izmakne preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja njegove alkoholiziranosti ali če uživa alkohol.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da na pravo podlago tožeče stranke sodišče ni vezano, pač pa na dejansko oziroma trditveno podlago. V pripravljalni vlogi (list. št. 18.a) je tožeča stranka navajala, da je bilo vozilo LJ xx, ki ga je vozil toženec, poškodovano, ker je to zakrivil sam in nato je tožeča stranka izplačala ta znesek lastniku vozila, ki je imel kasko zavarovanje, to je družbi YY. Tožeča stranka je sicer kot pravno podlago uveljavljala subrogacijo in 10. člen zavarovalnih pogojev. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da gre za kasko zavarovanje oziroma zavarovalno pogodbo o zavarovanju vozila zavarovanca, to je lastnika vozila (družba YY). Vendar subrogacije ni v primeru, ko je sam zavarovanec kriv za prometno nesrečo (939. člen ZOR, uporaba na podlagi 1060. člena OZ). Če bi to bilo tako, bi zavarovanje izgubilo svoj smisel (nemo contra se subrogasse censetur). Po 31. členu zavarovalnih pogojev so zavarovane osebe poleg zavarovanca tudi osebe, katerim je zavarovanec prepustil upravljanje zavarovanega vozila. Vednost in ravnanje zavarovane osebe se šteje kot vednost in ravnanje zavarovanca (3. točka 31. člena Pogojev). V konkretnem primeru zavarovalnica ni pojasnila, sodišče pa ni v mejah materialnega vodstva pravde ugotavljalo teh pravno relevantnih dejstev. Gre za predhodno vprašanje, preden se začne sodišče ukvarjati s tem, ali je obnašanje toženca pomenilo izmikanje preizkusu alkoholiziranosti, kar šteje za vinjenost.

Po pogojih je torej v določenih primerih zavarovalnica namenila nelastniku, vozniku položaj zavarovanca (oseba, katere premoženje je zavarovan, 1. člen pogojev, točka 2). Ker mu je namenila položaj zavarovancu in če je bil toženec vinjen, tedaj zavarovalnica ne bi smela izplačati zavarovalnine, saj gre za pravo rizično izključitev (člen 10 pogojev, točka 2). Le v primeru iz 2. odstavka 10. člena (službene vožnje voznika, izposojeno vozilo ali vozilo dano v zakup) zavarovalnica krije škodo in jo nato regresira od povzročitelja, ki ni zavarovanec. Po 31. členu pa so zavarovane osebe tiste osebe, katerim je zavarovanec prepustil upravljanje zavarovanega vozila, vendar če je ta oseba vinjena, zavarovalnica ne sme izplačati zavarovalnine (primerjaj tudi članek G. Ristin: Pravica zavarovalnice uveljavljati povračilne zahtevke proti odgovornim osebam v primeru škod in naslova avtomobilskih zavarovanj, gradivo za seminar Slovenskega zavarovalnega združenja 2004, str. 3). Glede regresne zavarovalnice proti najemnikom vozila, družinskim članom, je takšno stališče zavzela tudi sodna praksa v zadevah II Ips 351/99 in II Ips 192/2005.

Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, so ostala pravno relevantna dejstva neugotovljena, kar je narekovalo razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (355. člen ZPP).

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali je imel toženec položaj zavarovanca ali voznika, proti kateremu je sploh mogoče uveljaviti regres. Če je bil toženec sozavarovana oseba iz 31. člena Pogojev, takrat bo treba tožbeni zahtevek zavrniti, saj je prišlo do neutemeljenega plačila zavarovalnine. Če pa je toženec bil v položaju osebe iz 10. člena, 2. odstavek, ko je voznik dolžan izplačano zavarovalnino povrniti zavarovalnici takoj po izplačilu zavarovancev, tedaj je lahko tožbeni zahtevek utemeljen. Pritožniku pa je treba odgovoriti na njegove navedbe, da gre lahko v tem primeru za pogodbeno odškodninsko odgovornost tožene stranke nasproti tožeči stranki in da ne gre za kazensko odgovornost, ko naj bi se presojalo ravnanje policistov. Tožena stranka mora v primeru 2. točke 10. člena pogojev dokazati, da se ni izmikala preizkusu alkoholiziranosti.

Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 647/2009
• VSK sodba I Cp 337/2005
• VSL sklep I Cp 1290/05