VSL sklep I Cpg 1073/2006

Jedro

Res je, da v skladu s 1. odstavkom 512. člena ZGD-1 predlagatelj ni dolžan utemeljevati svojega interesa za uveljavljanje te pravice družbenika. To pa ne pomeni, da to vprašanje ne more biti relevantno pri oceni utemeljenosti ugovora glede morebitnega nastanka škodljivih posledic za družbo kot razlog za zavrnitev dovolitve vpogleda v smislu 2. odstavka 512. člena ZGD-1. Ker predlagatelj v svojem predlogu ni ponudil dejanskih trditev glede morebitne podlage za vodenje postopkov zoper nasprotnega udeleženca oziroma druge družbenike, ki bi imeli zakonsko podlago, se tako izkaže predlog kot materialnopravno neutemeljen, saj bi upoštevaje navedene okoliščine sklicevanje predlagatelja zgolj na izkazano formalno upravičenje iz 1. odstavka 512. člena ZGD-1 dejansko predstavljajo zlorabo same pravice, ki ne more uživati pravnega varstva.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se zavrne predlog predlagatelja na dovolitev vpogleda v bilance stanja nasprotnega udeleženca za čas od leta 1975 do vključno leta 1988.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče naložilo poslovodji nasprotnega udeleženca, da dovoli predlagatelju vpogled v bilance stanje nasprotnega udeleženca za čas od leta 1975 do vključno leta 1988.

Zoper sklep je pravočasno vložil pritožbo nasprotni udeleženec zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zavrne predlagateljevo zahtevo do vpogleda ter predlagatelju naloži v povračilo plačilo stroškov tega postopka.

Predlagatelj je v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je predlagatelj družbenik nasprotnega udeleženca, s čimer izpolnjuje formalne pogoje za vložitev zahteve iz 1. odstavka 512. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS št. 42/2006 - v nadaljevanju ZGD-1). Prvostopenjsko sodišče pa je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca, ki se je skliceval na določbo 2. odstavka 512. člena ZGD-1. Pri tem pojasnjuje, da tožba na razjasnitev lastniške strukture oziroma ugotovitev družbenega kapitala (s čimer je svoj predlog utemeljeval predlagatelj) ne predstavlja dejanja v nasprotju z interesom družbe, saj neposredno ne vpliva na samo poslovanje nasprotne stranke. Takšno stališče je po mnenju pritožbenega sodišča materialnopravno zmotno.

Predlagatelj je svoj predlog za uveljavitev pravice do informacij in vpogleda v smislu 1. odstavka 512. člena ZGD-1 utemeljeval na vodenem postopku ugotavljanja višine družbenega kapitala v nasprotnem udeležencu v smislu Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe. Predlagatelj v svojem predlogu ni konkretizirano opredelil niti dejanske niti pravne podlage postopka, ki naj bi ga vodil glede ugotavljanja pravilne lastniške strukture v nasprotnem udeležencu. Res je, da v skladu s 1. odstavkom 512. člena ZGD-1 predlagatelj ni dolžan utemeljevati svojega interesa za uveljavljanje te pravice družbenika. To pa ne pomeni, da to vprašanje ne more biti relevantno pri oceni utemeljenosti ugovora glede morebitnega nastanka škodljivih posledic za družbo kot razlog za zavrnitev dovolitve vpogleda v smislu 2. odstavka 512. člena ZGD-1. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da za izpolnitev razloga za zavrnitev vpogleda zadošča izkazana verjetnost nastanka občutne škode na strani nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec se je pri tem skliceval na možnost nastanka materialne škode v zvezi s stroški postopkov, v katere bi bil prisiljen potem, ko so bili pravnomočno že zaključeni vsi dosedanji postopki ugotavljanja neolastninjenega družbenega kapitala, kakor tudi na oteženo normalno poslovanje družbe v posledici takšnih postopkov. Načeloma je pritrditi predlagatelju, da je vprašanje jasne lastniške strukture tudi v neposrednem interesu same družbe kot gospodarskem subjektu. Navzven se to kaže kot okoliščina, ki povečuje zaupanje v tak gospodarski subjekt in s tem utrjuje njegov položaj na trgu. Pri družbi z omejeno odgovornostjo je lastniška struktura razvidna navzven iz podatkov, vpisanih v sodnem registru, kar za nasprotnega udeleženca izhaja tudi iz predloženega izpiska, ki ga je v spis predložil predlagatelj (A8). Sklicevanje na nezanesljivost tako izkazovane lastniške strukture in pavšalno zatrjevan namen predlagatelja, da bo v nadaljnjih postopkih uveljavljal drugačno višino svojega deleža pri nasprotnem udeležencu, pa posledično pomeni povzročanje negotovosti v sami družbi. Ni mogoče zato pritrditi stališču prvostopenjskega sodišča, da te okoliščine nimajo vpliva na samo poslovanje nasprotne stranke. Gre za okoliščine, ki neposredno ali posredno lahko vplivajo na sam položaj nasprotnega udeleženca kot subjekta na trgu.

Predlagatelj se je v utemeljitvi predloga skliceval na svoja pooblastila, ki jih je pridobil na podlagi 1. odstavka 2. člena Zakona o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti Slovenske razvojne družbe in o prenehanju Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Ur.l. RS 50/2004). Ko pa se predlagatelj sklicuje na pooblastila iz Zakona o zaključku lastninjenja in privatizacije pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (ZZLPPO) je potrebno upoštevati, da so z uveljavitvijo Zakona o ukinitvi Agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij (Ur.l. RS 80/2004) z dnem 24.7.2004 prenehala veljati določila 63. in 66. člena ZZLPPO in prenehala uporabljati 4. odstavek 63. člena in 3. odstavek 65. člena ZZLPPO za postopke revizije. Z uveljavitvijo tega zakona je torej odpadla materialna podlaga za vodenje postopkov revizije lastninskega preoblikovanja podjetij, saj so prenehali obstajati organi, pooblaščeni za vodenje teh postopkov. To pa hkrati pomeni, da z uveljavitvijo tega zakona ni mogoče več govoriti o zakonski kategoriji družbene lastnine oziroma družbenega kapitala, ki bi bil lahko predmet postopkov ugotavljanja, na kar se v svojem predlogu sklicuje predlagatelj.

Ker predlagatelj v svojem predlogu ni ponudil dejanskih trditev glede morebitne podlage za vodenje postopkov zoper nasprotnega udeleženca oziroma druge družbenike, ki bi imeli zakonsko podlago, se tako izkaže predlog kot materialnopravno neutemeljen, saj bi upoštevaje navedene okoliščine sklicevanje predlagatelja zgolj na izkazano formalno upravičenje iz 1. odstavka 512. člena ZGD-1 dejansko predstavljajo zlorabo same pravice, ki ne more uživati pravnega varstva. Ob tako pomanjkljivi trditveni podlagi predlagatelja je pritožbeno sodišče upoštevaje navedene materialnopravne razloge pritožbi ugodilo in odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

 

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cpg 281/2000
• VSL sklep I Cpg 1204/2016
• VSK sklep I Cpg 84/2002