VSL sklep I Cp 5852/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.5852.2005 |
Evidenčna številka: | VSL51205 |
Datum odločbe: | 21.12.2005 |
Področje: | civilno procesno pravo |
Institut: | pravdna sposobnost - zakoniti zastopnik - pooblaščenec - odpravljiva pomanjkljivost |
Jedro
Če sodišče prve stopnje med postopkom ugotovi, da tožeča stranka ob
vložitvi tožbe ni bila pravdno sposobna, pa tožeče stranke ne zastopa
zakoniti zastopnik, to avtomatično ne pomeni, da gre za
pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti. To pomanjkljivost se da
odpraviti s postavitvijo zakonitega zastopnika tožeči stranki kot
pravdno nesposobni stranki. Vendar je v konkretnem primeru zaradi
smrti tožeče stranke tudi potreba po postavitvi zakonitega zastopnika
odpadla, saj je izrecno na stran tožeče stranke v pravdo vstopil njen
sin, katerega pravdna sposobnost ni sporna.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke se pridrži za končno
odločbo.
Obrazložitev
Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 12.7.2005, opr. št. I
P 39/.., v zvezi s popravnim sklepom z dne 31.8.2005, opr. št. I P
39/.., zavrglo tožbo tožeče stranke z dne 24.1.1997 in tožeči stranki
naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku
179.170,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa
sodišča prve stopnje do plačila.
Proti sklepu z dne 12.7.2005, opr. št. I P 39/.., v zvezi s popravnim
sklepom z dne 31.8.2005, opr. št. I P 39/.., se je pritožila tožeča
stranka. V pritožbi navaja, da je pooblastilno razmerje med
odvetnikom in stranko lahko veljavno tudi, če je dogovorjeno ustno.
Pisno pooblastilo se zahteva le za pooblastilo, s katero pooblaščenec
izkazuje sodišču in nasprotni stranki, da ga je stranka pooblastila
za zastopanje v postopku. Če lahko mnenje izvedenca velja za čas
vložitve tožbe in izstavitve pooblastila kot listine, s katero pravni
zastopnik prvotno tožeče stranke izkazuje obstoj pooblastilnega
razmerja v pravdi, pa ne velja za čas, ko je tako razmerje nastalo.
To je nastalo že v letu 1996. Sodišče ni ugotavljalo dejanskega
stanja glede poslovne sposobnosti prvotno tožeče stranke v času
nastanka pooblastilnega razmerja med njo in njenim pravnim
zastopnikom, materialno pravo pa je zmotno uporabilo, ker je očitno
menilo, da pooblastilno razmerje nastane šele z izstavitvijo
pooblastila. Zato tudi ni upoštevalo, da morebitna poznejša izguba
poslovne sposobnosti nima za posledico prenehanja pooblastilnega
razmerja. Čas nastanka pooblastilnega razmerja je odločilno dejstvo
za ugotovitev, ali je pooblastilno razmerje nastalo. Razlogov o tem v
izpodbijanem sklepu ni. Morebitno pomanjkanje pravdne sposobnosti
prvotno tožeče stranke bi bilo možno odpraviti s postavitvijo
zakonitega zastopnika. Če je sodišče ugotovilo predmetno procesno
oviro po smrti prvotno tožeče stranke, bi bilo to mogoče odpraviti z
odobritvijo procesnih dejanj s strani pristojnega organa za socialne
zadeve. Glede na to, da je po smrti prvotno tožeče stranke na stran
tožeče stranke izrecno vstopil sin prvotno tožeče stranke, je
morebitne pomanjkljivosti v zvezi z vložitvijo tožbe mogoče odpraviti
tudi z njegovo odobritvijo opravljenih procesnih dejanj. Glede na to
stališče sodišča prve stopnje, da gre s tem v zvezi za neodpravljive
pomanjkljivosti, po mnenju pritožnika ni pravilno. Pri tem ne gre
prezreti, da si ob takem stališču sodišča prve stopnje, lahko tožena
stranka zgolj zaradi poteka časa (tožba je bila vložena leta 1997)
pridobi neupravičeno premoženjsko korist.
Pritožba je utemeljena.
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje z izvedencem psihiatrom
ugotavljalo, ali je bila prvotno tožeča stranka Olga M. pravdno
sposobna (torej sposobna sama opravljati pravdna dejanja, npr.
vložiti tožbo) ob vložitvi tožbe (dne 24.1.1997) in ob izstavitvi
pisnega pooblastila odvetniku Zajcu za zastopanje v predmetni pravdi
(dne 20.1.1997), in ugotovilo, da Olga M. takrat ni bila poslovno in
posledično ne pravdno sposobna.
Po določbi 80. člena Zakona o pravdnem postopku (URadni list RS, št.
26/99 s spremembami do 110/02, v nadaljevanju ZPP) mora sodišče med
postopkom ves čas med drugim po uradni dolžnosti paziti, ali je
tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka (76. člen Zakona
o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami do
110/02, v nadaljevanju ZPP), ali je pravdno sposoben (77. člen ZPP)
in ali pravdno nesposobno stranko zastopa njen zakoniti zastopnik
(78. člen ZPP). Če sodišče ugotovi, da stranka nima zakonitega
zastopnika, zahteva, da organ, pristojen za socialne zadeve, postavi
skrbnika pravdno nesposobni osebi, ali ukrene, kar je potrebno, da bi
bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana (2. odstavek 81.
člena ZPP). Sodišče lahko da stranki rok za odpravo teh
pomanjkljivosti (3. odstavek 81. člena ZPP), če pa se te ne dajo
odpraviti ali če brez uspeha preteče dani rok, razveljavi sodišče s
sklepom pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih
zadenejo te pomanjkljivosti; če pa so pomanjkljivosti take, da
onemogočajo nadaljnjo pravdo, tožbo zavrže (5. odstavek 81. člena
ZPP).
Stranke smejo opravljati procesna dejanja same osebno ali po
pooblaščencu (1. odstavek 86. člena ZPP). Pooblaščenec na področju
procesnega prava je oseba, ki je upravičena, da v imenu in na račun
pooblastitelja (to je stranke v postopku) v mejah pooblastila
opravlja procesna dejanja. V pravdi lahko stranko zastopa
pooblaščenec le na podlagi pisnega pooblastila, ki je enostransko
pravno dejanje, s katerim pooblastitelj pooblasti drugo osebo
(pooblaščenca), da v imenu in na račun zastopanega opravlja procesna
dejanja (1. odstavek 97. člena ZPP). Le pravdna dejanja tako
pooblaščenega zastopnika imajo lahko procesni učinek v zunanjem
razmerju, torej v razmerju do sodišča in nasprotne stranke. Ker ZPP
za pravdo zahteva pisno pooblastilo kot enostransko izjavo volje
pooblastitelja, s katero ta določeno osebo (npr. odvetnika)
pooblašča, da lahko v njenem imenu in za njen račun opravlja procesna
dejanja po ZPP, za odločitev v konkretnem primeru ni bistveno, kdaj
je nastalo pogodbeno pooblastilno razmerje med Olgo M. in odvetnikom
Z. (za nastanek katerega se ne zahteva pisnost) in ali je bila takrat
Olga M. poslovno sposobna. Zato pritožbeni očitki, da sodišče prve
stopnje ni hkrati ugotavljalo tudi, ali je bila Olga M. poslovno
sposobna tudi že v času nastanka pogodbenega pooblastilnega razmerja
med njo in odvetnikom Zajcem, to je pred izstavitvijo pisnega
pooblastila za zastopanje v pravdi (pred 20.1.1997), niso utemeljeni.
Sposobnost podeliti pravdno pooblastilo je del procesne sposobnosti,
zato lahko veljavno pooblastilo podeli le polno procesno sposobna
oseba (ali njen zakoniti zastopnik). Ker z izvedencem ugotovljeno
Olga M. ob podelitvi pravdnega pooblastila odvetniku Z. z dne
20.1.1997 ni bila procesno sposobna, kot taka omenjenemu odvetniku ni
mogla podeliti pravno veljavnega pravdnega pooblastila, med drugim
tudi ne za vložitev tožbe.
Za primer, da sodišče prve stopnje med postopkom ugotovi, da pravdno
nesposobne stranke ne zastopa zakoniti zastopnik, ZPP določa, da mora
sodišče od pristojnega organa za socialne zadeve zahtevati, da taki
stranki postavi zakonitega zastopnika (2. odstavek 81. člena ZPP). Če
torej sodišče prve stopnje med postopkom ugotovi, da tožeča stranka
ob vložitvi tožbe ni bila pravdno sposobna, pa tožeče stranke ne
zastopa zakoniti zastopnik, to avtomatično ne pomeni, da gre za
pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti, kot napačno meni sodišče
prve stopnje. Omenjeno pomanjkljivost se da odpraviti s postavitvijo
zakonitega zastopnika pravdno nesposobni stranki. Vendar pa je v
konkretnem primeru zaradi smrti Olge M., prvotno tožeče stranke, tudi
potreba po postavitvi zakonitega zastopnika odpadla, saj je izrecno
na stran tožeče stranke v pravdo vstopil njen sin Dušan M., katerega
pravdna sposobnost ni sporna. Glede na povedano torej tožeča stranka
v pritožbi utemeljeno zatrjuje, da v konkretni zadevi ne gre za
neodpravljivo pomanjkljivost v smislu 5. odstavka 81. člena ZPP.
Glede na to, da prvotno tožeča stranka tudi ob podpisu izjave o umiku
tožbe z dne 25.3.1997 - B5, ugotovljeno z izvedencem psihiatrom ni
bila poslovno in posledično ne procesno sposobna, predmetne izjave ni
mogoče obravnavati kot procesnega dejanja umika tožbe, ki bi imelo za
posledico ustavitev postopka.
Ker je torej sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe 81. člena
ZPP, to pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega
sklepa, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1.
odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Zaradi ugotovljene
postopkovne kršitve je sodišče druge stopnje pritožbi tožeče stranke
ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).
Skladno s sprejeto odločitvijo, je sodišče druge stopnje odločitev o
pritožbenih stroških tožeče stranke pridržalo za končno odločbo (3.
odstavek 165. člena ZPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009