<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 5852/2005

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.5852.2005
Evidenčna številka:VSL51205
Datum odločbe:21.12.2005
Področje:civilno procesno pravo
Institut:pravdna sposobnost - zakoniti zastopnik - pooblaščenec - odpravljiva pomanjkljivost

Jedro

Če sodišče prve stopnje med postopkom ugotovi, da tožeča stranka ob

vložitvi tožbe ni bila pravdno sposobna, pa tožeče stranke ne zastopa

zakoniti zastopnik, to avtomatično ne pomeni, da gre za

pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti. To pomanjkljivost se da

odpraviti s postavitvijo zakonitega zastopnika tožeči stranki kot

pravdno nesposobni stranki. Vendar je v konkretnem primeru zaradi

smrti tožeče stranke tudi potreba po postavitvi zakonitega zastopnika

odpadla, saj je izrecno na stran tožeče stranke v pravdo vstopil njen

sin, katerega pravdna sposobnost ni sporna.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke se pridrži za končno

odločbo.

 

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 12.7.2005, opr. št. I

P 39/.., v zvezi s popravnim sklepom z dne 31.8.2005, opr. št. I P

39/.., zavrglo tožbo tožeče stranke z dne 24.1.1997 in tožeči stranki

naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku

179.170,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa

sodišča prve stopnje do plačila.

Proti sklepu z dne 12.7.2005, opr. št. I P 39/.., v zvezi s popravnim

sklepom z dne 31.8.2005, opr. št. I P 39/.., se je pritožila tožeča

stranka. V pritožbi navaja, da je pooblastilno razmerje med

odvetnikom in stranko lahko veljavno tudi, če je dogovorjeno ustno.

Pisno pooblastilo se zahteva le za pooblastilo, s katero pooblaščenec

izkazuje sodišču in nasprotni stranki, da ga je stranka pooblastila

za zastopanje v postopku. Če lahko mnenje izvedenca velja za čas

vložitve tožbe in izstavitve pooblastila kot listine, s katero pravni

zastopnik prvotno tožeče stranke izkazuje obstoj pooblastilnega

razmerja v pravdi, pa ne velja za čas, ko je tako razmerje nastalo.

To je nastalo že v letu 1996. Sodišče ni ugotavljalo dejanskega

stanja glede poslovne sposobnosti prvotno tožeče stranke v času

nastanka pooblastilnega razmerja med njo in njenim pravnim

zastopnikom, materialno pravo pa je zmotno uporabilo, ker je očitno

menilo, da pooblastilno razmerje nastane šele z izstavitvijo

pooblastila. Zato tudi ni upoštevalo, da morebitna poznejša izguba

poslovne sposobnosti nima za posledico prenehanja pooblastilnega

razmerja. Čas nastanka pooblastilnega razmerja je odločilno dejstvo

za ugotovitev, ali je pooblastilno razmerje nastalo. Razlogov o tem v

izpodbijanem sklepu ni. Morebitno pomanjkanje pravdne sposobnosti

prvotno tožeče stranke bi bilo možno odpraviti s postavitvijo

zakonitega zastopnika. Če je sodišče ugotovilo predmetno procesno

oviro po smrti prvotno tožeče stranke, bi bilo to mogoče odpraviti z

odobritvijo procesnih dejanj s strani pristojnega organa za socialne

zadeve. Glede na to, da je po smrti prvotno tožeče stranke na stran

tožeče stranke izrecno vstopil sin prvotno tožeče stranke, je

morebitne pomanjkljivosti v zvezi z vložitvijo tožbe mogoče odpraviti

tudi z njegovo odobritvijo opravljenih procesnih dejanj. Glede na to

stališče sodišča prve stopnje, da gre s tem v zvezi za neodpravljive

pomanjkljivosti, po mnenju pritožnika ni pravilno. Pri tem ne gre

prezreti, da si ob takem stališču sodišča prve stopnje, lahko tožena

stranka zgolj zaradi poteka časa (tožba je bila vložena leta 1997)

pridobi neupravičeno premoženjsko korist.

Pritožba je utemeljena.

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje z izvedencem psihiatrom

ugotavljalo, ali je bila prvotno tožeča stranka Olga M. pravdno

sposobna (torej sposobna sama opravljati pravdna dejanja, npr.

vložiti tožbo) ob vložitvi tožbe (dne 24.1.1997) in ob izstavitvi

pisnega pooblastila odvetniku Zajcu za zastopanje v predmetni pravdi

(dne 20.1.1997), in ugotovilo, da Olga M. takrat ni bila poslovno in

posledično ne pravdno sposobna.

Po določbi 80. člena Zakona o pravdnem postopku (URadni list RS, št.

26/99 s spremembami do 110/02, v nadaljevanju ZPP) mora sodišče med

postopkom ves čas med drugim po uradni dolžnosti paziti, ali je

tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka (76. člen Zakona

o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami do

110/02, v nadaljevanju ZPP), ali je pravdno sposoben (77. člen ZPP)

in ali pravdno nesposobno stranko zastopa njen zakoniti zastopnik

(78. člen ZPP). Če sodišče ugotovi, da stranka nima zakonitega

zastopnika, zahteva, da organ, pristojen za socialne zadeve, postavi

skrbnika pravdno nesposobni osebi, ali ukrene, kar je potrebno, da bi

bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana (2. odstavek 81.

člena ZPP). Sodišče lahko da stranki rok za odpravo teh

pomanjkljivosti (3. odstavek 81. člena ZPP), če pa se te ne dajo

odpraviti ali če brez uspeha preteče dani rok, razveljavi sodišče s

sklepom pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih

zadenejo te pomanjkljivosti; če pa so pomanjkljivosti take, da

onemogočajo nadaljnjo pravdo, tožbo zavrže (5. odstavek 81. člena

ZPP).

Stranke smejo opravljati procesna dejanja same osebno ali po

pooblaščencu (1. odstavek 86. člena ZPP). Pooblaščenec na področju

procesnega prava je oseba, ki je upravičena, da v imenu in na račun

pooblastitelja (to je stranke v postopku) v mejah pooblastila

opravlja procesna dejanja. V pravdi lahko stranko zastopa

pooblaščenec le na podlagi pisnega pooblastila, ki je enostransko

pravno dejanje, s katerim pooblastitelj pooblasti drugo osebo

(pooblaščenca), da v imenu in na račun zastopanega opravlja procesna

dejanja (1. odstavek 97. člena ZPP). Le pravdna dejanja tako

pooblaščenega zastopnika imajo lahko procesni učinek v zunanjem

razmerju, torej v razmerju do sodišča in nasprotne stranke. Ker ZPP

za pravdo zahteva pisno pooblastilo kot enostransko izjavo volje

pooblastitelja, s katero ta določeno osebo (npr. odvetnika)

pooblašča, da lahko v njenem imenu in za njen račun opravlja procesna

dejanja po ZPP, za odločitev v konkretnem primeru ni bistveno, kdaj

je nastalo pogodbeno pooblastilno razmerje med Olgo M. in odvetnikom

Z. (za nastanek katerega se ne zahteva pisnost) in ali je bila takrat

Olga M. poslovno sposobna. Zato pritožbeni očitki, da sodišče prve

stopnje ni hkrati ugotavljalo tudi, ali je bila Olga M. poslovno

sposobna tudi že v času nastanka pogodbenega pooblastilnega razmerja

med njo in odvetnikom Zajcem, to je pred izstavitvijo pisnega

pooblastila za zastopanje v pravdi (pred 20.1.1997), niso utemeljeni.

Sposobnost podeliti pravdno pooblastilo je del procesne sposobnosti,

zato lahko veljavno pooblastilo podeli le polno procesno sposobna

oseba (ali njen zakoniti zastopnik). Ker z izvedencem ugotovljeno

Olga M. ob podelitvi pravdnega pooblastila odvetniku Z. z dne

20.1.1997 ni bila procesno sposobna, kot taka omenjenemu odvetniku ni

mogla podeliti pravno veljavnega pravdnega pooblastila, med drugim

tudi ne za vložitev tožbe.

Za primer, da sodišče prve stopnje med postopkom ugotovi, da pravdno

nesposobne stranke ne zastopa zakoniti zastopnik, ZPP določa, da mora

sodišče od pristojnega organa za socialne zadeve zahtevati, da taki

stranki postavi zakonitega zastopnika (2. odstavek 81. člena ZPP). Če

torej sodišče prve stopnje med postopkom ugotovi, da tožeča stranka

ob vložitvi tožbe ni bila pravdno sposobna, pa tožeče stranke ne

zastopa zakoniti zastopnik, to avtomatično ne pomeni, da gre za

pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti, kot napačno meni sodišče

prve stopnje. Omenjeno pomanjkljivost se da odpraviti s postavitvijo

zakonitega zastopnika pravdno nesposobni stranki. Vendar pa je v

konkretnem primeru zaradi smrti Olge M., prvotno tožeče stranke, tudi

potreba po postavitvi zakonitega zastopnika odpadla, saj je izrecno

na stran tožeče stranke v pravdo vstopil njen sin Dušan M., katerega

pravdna sposobnost ni sporna. Glede na povedano torej tožeča stranka

v pritožbi utemeljeno zatrjuje, da v konkretni zadevi ne gre za

neodpravljivo pomanjkljivost v smislu 5. odstavka 81. člena ZPP.

Glede na to, da prvotno tožeča stranka tudi ob podpisu izjave o umiku

tožbe z dne 25.3.1997 - B5, ugotovljeno z izvedencem psihiatrom ni

bila poslovno in posledično ne procesno sposobna, predmetne izjave ni

mogoče obravnavati kot procesnega dejanja umika tožbe, ki bi imelo za

posledico ustavitev postopka.

Ker je torej sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe 81. člena

ZPP, to pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega

sklepa, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1.

odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Zaradi ugotovljene

postopkovne kršitve je sodišče druge stopnje pritožbi tožeče stranke

ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

Skladno s sprejeto odločitvijo, je sodišče druge stopnje odločitev o

pritožbenih stroških tožeče stranke pridržalo za končno odločbo (3.

odstavek 165. člena ZPP).

 


Zveza:

ZPP člen 76, 77, 80, 81, 81/2, 81/3, 81/5, 339, 339/1, 76, 77, 80, 81, 81/2, 81/3, 81/5, 339, 339/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODcxNQ==