VSL sklep I Cp 568/2006

Jedro

Neupoštvanje procesnih določb ZNP, ki urejajo postopek pridržanja,

predstavlja bistveno kršitev določb nepravdnega postopka.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28.7.2005 odločilo, da se

Vesna T, roj. .., G.., Ljubljana, pridrži na zdravljenju na zaprtem

oddelku Psihiatrične klinike v Ljubljani še najdalj do 28.8.2005.

S pritožbo, ki je bila oddana 23.12.2005, in ki jo je Okrajno sodišče

v Ljubljani prejelo 30.12.2005, se z obširnimi razlogi pritožuje

Vesna T. (v nadaljevanju pridržanka) in predlaga, da višje sodišče

upošteva njeno pritožbo; da presodi, da življenje ni bilo ogroženo;

da je bila prisilna hospitalizacija nepotrebna in da poda mnenje o

kršenju pravic, ki jih je navedla pod tč. 10 svoje pritožbe.

Pritožbeno sodišče ne bo povzemalo pritožbenih navedb, pač pa bo

navedlo razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti (1.

odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37.

členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP), kajti že to je

zadostovalo za ugoditev pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Po 1. odstavku 77. člena ZNP mora sodišče sklep o pridržanju med

drugim vročiti pridržani osebi. Iz odredbe na list. št. 7 spisa ne

izhaja, da bi sodišče odredilo vročitev sklepa tudi pridržanki, pač

pa je odvetnici ..., ki je bila v postopku postavljena kot

zagovornica po uradni dolžnosti v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča

U-I 60/03-20 z dne 4.12.2003, vročilo dva izvoda sklepa. Iz vloge na

list. št. 9 izhaja, da naj bi socialna delavka 19.8.2005 skušala

vročiti sklep pridržanki, vendar ga pridržanka ni hotela sprejeti. Iz

nadaljnjih podatkov v spisu nato izhaja, da je pridržanka 23.12.2005

po pošti poslala pritožbo, naslovljeno na Višje sodišče v Ljubljani,

ki jo je to prejelo 27.12.2005, nakar je bila pritožba odstopljena

Okrajnemu sodišču v Ljubljani, ki jo je prejelo 30.12.2005.

Glede na gornje ugotovitve torej iz podatkov v spisu ni razvidno,

kdaj je pridržanka sklep prejela. Sodišče druge stopnje je zato njeno

pritožbo obravnavalo. Celo v primeru, če bi bila vložena prepozno, je

podlaga za obravnavanje pritožbe tudi v 3. odstavku 33. člena ZNP, po

katerem sodišče druge stopnje lahko iz tehtnih razlogov upošteva tudi

pritožbo, vloženo po poteku roka, določenega v 3. odstavku 31. člena

ZNP, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na

sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo.

Pravna podlaga za odločanje v tej zadevi so določbe 7. poglavja ZNP,

ki govori o postopku o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih

organizacijah (členi 70 do 81). Upoštevati pa je treba tudi že zgoraj

navedeno ustavno odločbo, s katero je ustavno sodišče odločilo, da so

določbe 70. do 81. člena ZNP v neskladju z ustavo iz razlogov, ki so

navedeni v obrazložitvi. Državnemu zboru je naročilo, da mora

neskladnost iz 1. točke odpraviti v šestih mesecih od objave odločbe

v uradnem listu, do odprave neskladnosti pa je po navedeni odločbi

treba v postopku o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih

organizacijah zagotoviti prisilno pridržani osebi zagovornika po

uradni dolžnosti, poleg tega pa mora obvestilo o pridržanju, ki ga je

pooblaščena zdravstvene organizacije dolžna poslati sodišču,

vsebovati tudi razloge, ki utemeljujejo nujnost pridržanja (4.

točka). Državni zbor neskladnosti še ni odpravil, zato je navedeno 4.

točko odločbe še vedno treba upoštevati.

Izhajajoč iz gornjega, pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da v

spisu ni obvestila zdravstvene organizacije, iz katerega bi izhajalo,

da so pridržanko zadržali na zdravljenju v zaprtem oddelku, da gre za

pridržanje brez njene privolitve in da je bilo obvestilo poslano

najpozneje v 48 urah (1. odstavek 71. člena ZNP). V zvezi s tem

seveda tudi ni podatkov o pridržani osebi, o njenem zdravstvenem

stanju in o tem, kdo jo je pripeljal v zdravstveno organizacijo (2.

odstavek 71. člena ZNP), in kdaj. Ker obvestila ni, tudi ni jasno

kateri razlogi utemeljujejo nujnost pridržanja po že navedeni določbi

4. odstavka ustavne odločbe.

Po prepričanju pritožbenega sodišča je že to samo po sebi zadosten

razlog za nepravilnost odločitve.

V 2. odstavku 73. člena ZNP je sicer določeno, da postopek začne

sodišče po uradni dolžnosti takoj, ko prejme obvestilo o pridržanju

ali ko na kakšen drug način izve za pridržanje določene osebe v

zdravstveni organizaciji brez njene privolitve. Če bi šlo za

situacijo, ko bi sodišče prve stopnje na kakšen drug način izvedelo o

pridržanju Vesne T., bi to moralo biti iz spisa razvidno. To je

namreč pomembno zaradi upoštevanja rokov. Ker v obravnavanem primeru

torej ni jasno, od kdaj je bila Vesna T. pridržana, tudi preizkus

sklepa v tem smislu ni mogoč. Z izpodbijanega sklepa namreč izhaja

le, do kdaj se pridrži, nič pa, kdaj je bila pridržana. V zvezi s tem

tudi ni mogoča presoja, ali je bila sodna odločba izdana v 30 dneh v

skladu z 2. odstavkom 76. člena ZNP.

Gre torej za take kršitve procesnih določb ZNP, ki predstavljajo

absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka

339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Tako na obširne pritožbene trditve ni treba odgovarjati, kajti že po

uradni dolžnosti ugotovljeni razlogi so zadostni za razveljavitev

sklepa.

Pritožbeno sodišče je zaradi tega sklep razveljavilo, vendar pa

zadeve ni vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Iz

podatkov v spisu (list. št. 29) namreč izhaja, da je sodišče prve

stopnje pridržanje odredilo do 28.8.2005 in da je bila pridržanka že

2.8.2005 premeščena na odprti oddelek, zato je bilo mogoče odločati

le o pravilnosti odločbe (prim. tudi sklep Vrhovnega sodišča RS z dne

3.11.2005, II Ips 700/2005).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cp 1056/2004
• VSL sklep II Cp 3850/2005
• VSM sodba I Cp 1370/2006