VSL sklep I Cp 509/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.509.2005 |
Evidenčna številka: | VSL51195 |
Datum odločbe: | 30.11.2005 |
Področje: | civilno procesno pravo |
Institut: | pravni pouk - pooblaščenec - zavrženje pritožbe - ugotovitvena tožba - pravna korist za vložitev |
Jedro
Zakon o pravdnem postopku ne predvideva posebnega opozorila stranki v
pravnem pouku zoper sodno odločbo, ki jo izda okrožno sodišče, da
mora biti v primeru, če bo pritožbo vložila po pooblaščencu,
pooblaščenec oseba iz tretjega odstavka 87. člena, glede na to, da je
tako v postopku pred okrožnim sodiščem kot v postopku pred višjim
sodiščem, pooblaščenec lahko le oseba, ki je opravila pravniški
državni izpit.
Navedene pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti z naknadnim lastnoročnim
strankinim podpisom pritožbe oziroma z odobritvijo pritožbe, v smislu
določbe drugega odstavka 98. člena ZPP. Tožnica ni oporočna in ne
zakonita dedinja po zapustnici, zato nima pravne koristi za
ugotavljanje neveljavnosti oporoke zapustnice, s katero je za dedinji
vsega svojega premoženja določila svoji vnukinji.
Izrek
Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom z dne 14.5.2004 je sodišče prve stopnje vlogo
pooblaščenke tožeče stranke, M. D. Lešnik, z dne 25.2.2004,
naslovljeno kot dodatek k pritožbi in vlogo iste pooblaščenke z dne
23.3.2004, naslovljeno kot dodatni argumenti k pritožbi, kot
nedovoljeni zavrglo.
Zoper sklep se tožnica osebno pritožuje in smiselno predlaga, da
pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in
pri svojem odločanju o njeni pritožbi zoper sklep z dne 14.1.2004,
upošteva tudi navedeni dopolnitvi pritožbe. Navaja, da je njena
odvetnica sicer vložila pravočasno pritožbo, zdelo pa se ji je
primerno, da to pritožbo dodatno argumentira. Ker je bila tisti čas v
tujini, je sestro M. D. Lešnik po telefonu prosila, naj v pisni
obliki njene dodatne navedbe posreduje sodišču. Pravni pouk pri
sklepu z dne 14.1.2004, ni vseboval opozorila, da je v postopku pred
sodiščem pooblaščenec lahko le odvetnik ali oseba s pravosodnim
izpitom. Zaradi tega je bila prepričana, da dodatno pritožbeno
argumentacijo lahko posreduje tudi njena sestra. Pomanjkljiv pravni
pouk ne sme biti v škodo stranki. Naknadno s podpisom obeh vlog
potrjuje, da je to njena osebna pritožba na sklep z dne 14.1.2004, le
posredovana po njeni sestri.
S sklepom z dne 14.1.2004 je sodišče prve stopnje tožbo tožeče
stranke na ugotovitev, da je oporoka z dne 24.12.1945, v slovenskem
in nemškem jeziku, s katero naj bi pokojna Dora V. zapustila vse
svoje premoženje toženki Grete K. in Helgi K. iz Beljaka, neveljavna.
Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti
njene pravdne stroške v višini 199.014,00 SIT z zakonskimi zamudnimi
obrestmi od izdaje odločbe do plačila, v 15-tih dneh.
Zoper sklep se tožeča stranka pravočasno pritožuje, s pritožbo
odvetnice in osebno. Pooblaščenka pritožbo izpodbija zaradi bistvene
kršitve določb pravdnega postopka, obe pritožbi pa predlagata, da
pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in
zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pooblaščenka
predlaga, da tudi pred drugega sodnika. Tožeča stranka izpostavlja,
da je na glavni obravnavi zahtevala izločitev razpravljajoče sodnice,
zaradi dvoma o njeni nepristranskosti. O zahtevi je odločil
predsednik sodišča šele dne 19.1.2004, kar pomeni, da sodnica od
trenutka, ko je bila zahtevana njena izločitev, pa do odločitve
predsednika sodišča, ni smela opraviti prav nobenega procesnega
dejanja, ker ji to prepoveduje Zakon o pravdnem postopku. S takšnim
svojim ravnanje je dokazala, da v zadevi ne bo odločila
nepristransko, zato naj se ob razveljavitvi, zadeva dodeli drugemu
sodniku. Tudi ni res, da bi obstojali razlogi za zavrženje tožbe.
Pravnomočno končana pravda se ni nanašala na oporoko, zaradi katere
je bila vložena tožba, tako da je sklep tudi neutemeljen, tudi če bi
bil izdan v zakonitem postopku. Tožnica v pritožbi, ki jo je podala
osebno, predvsem izpostavlja okoliščine v pravdni zadevi, ki je tekla
pri Okrožnem sodišču v .., opr. št. P 1327.. (ki je že pravnomočno
končana). Pojasnjuje, da se je njen odvetnik obrnil proti njej,
prigovarjal ji je, da je bolje odstopiti, ker bodo stroški preveliki.
Tudi vrhovno sodišče je odgovorilo negativno. Stavek, da je njena
oporoka neveljavna, jo je zmedel, podpisala je le to, ne pa
nadaljevanje stavka v sodbi, da s tem priznava nasprotni tožbeni
zahtevek. Mislila je, da mora podpisati, kot je prej podpisala vse
zapisnike. Takoj po obravnavi je šla v pisarno predsednika in
potožila, da je narobe podpisala.
Pritožbi nista utemeljeni.
K pritožbi zoper sklep z dne 14.5.2004:
Tožeča stranka je svojo (pravočasno) pritožbo, ki jo je vložila preko
odvetnice in osebno, zoper sklep z dne 14.1.2004, skušala dopolniti
še z vlogama z dne 25.2.2004 in 23.3.2004, ki ju je vložila njena
pooblaščenka M.D.Lešnik. Ker je na podlagi Zakona o pravdnem postopku
- ZPP v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem
pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila
pravniški državni izpit (3. odst. 87. čl. ZPP), je sodišče prve
stopnje že z dopisom z dne 15.3.2004, M.D. Lešnik pozvalo, da
predloži potrdilo o opravljenem izpitu. Pooblaščenka v danem roku
zahtevanega potrdila ni predložila, zato je sodišče prve stopnje
upravičeno štelo, da ne gre za pooblaščenko z opravljenim pravniškim
državnim izpitom, zato je njeni vlogi pravilno in zakonito kot
nedovoljeni zavrglo (2. odst. 89. čl. ZPP). Zakon o pravdnem postopku
ne predvideva posebnega opozorila stranki v pravnem pouku zoper
odločbo, ki jo izda okrožno sodišče. Takšno opozorilo predvideva le
za pravni pouk zoper odločbe, ki jih izda okrajno sodišče (1. odst.
89. čl. ZPP), saj je v postopku pred okrajnim sodiščem lahko
pooblaščenec vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben (1. odst. 87.
čl. ZPP). V postopku pred okrožnim sodiščem pa je, kot je bilo že
povedano, pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je
opravila pravniški državni izpit, zato še dodatno opozorilo v pravnem
pouku, ni potrebno. Le če bi tožeča stranka pri okrožnem sodišču
vložila tožbo po pooblaščencu, ki ni takšna oseba, bi ji sodišče s
sklepom naložilo, da v roku imenuje pooblaščenca v skladu z navedeno
določbo ali izjavi, da se bo zastopala sama (88. čl. ZPP). Ne gre
torej za napačni pravni pouk, ki bi šel v škodo tožnici. Navedene
pomanjkljivosti ni mogoče sanirati z naknadnim lastnoročnim podpisom
tožnice na obeh vlogah, v smislu določbe 98. čl. ZPP. V konkretnem
primeru gre za vprašanje sposobnosti biti pooblaščenec, v primerih iz
98. člena pa za postopek odprave pomanjkljivosti v zvezi z
izkazanostjo biti pooblaščenec in le za ta primer ZPP predvideva
možnost odprave pomanjkljivosti. Odločitev sodišča prve stopnje je
torej pravilna in zakonita, pritožbeno sodišče je zato pritožbo
zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP).
K pritožbi zoper sklep z dne 14.1.2004:
Na naroku za glavno obravnavo dne 14.1.2004, je pooblaščenka tožeče
stranke zahtevala izločitev sodnice, ker je dvomila v njeno
nepristranskost, ker kljub odsotnosti tožnice, naroka ni preložila
(6. točka 70. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje je glavno obravnavo
opravilo in zaključilo ter odločilo, da bo sodba izšla pismeno po
odločitvi predsednika sodišča o izločitvi sodnice. Predsednik sodišča
je s sklepom z dne 19.1.2004, zahtevo za izločitev sodnice, zavrnil.
Iz podatkov spisa (odredba na sklepu predsednika sodišča, list. št.
76, odredba na sodbi, list. št. 73), je razvidno, da je sodišče prve
stopnje sodbo izdalo 22.1.2004 oziroma 26.1.2004 (strojepisnica),
odpravljena pa je bila 29.1.2004. Očitane kršitve predčasne izdaje
sodbe, sodišče prve stopnje torej ni zagrešilo. V celoti je postopalo
v skladu z določbo 74. čl. ZPP. Odločitev sodišča prve stopnje je
tudi materialnopravno pravilna. Razlogi sodišča prve stopnje za
zavrženje tožbe so v celoti pravilni, zakoniti in jih pritožbeno
sodišče sprejema kot svoje. Odločitev sodišča prve stopnje v pravdni
zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 1327..(o
neveljavnosti oporoke z dne 20.12.1944, s katero je pokojna Dora
V. za dedinjo svojega premoženja določila tožnico), je pravnomočna,
tudi z revizijo tožnica ni uspela. Tožnica torej ni oporočna dedinja
po pokojni Dori V. in ker tudi ni njena zakonita dedinja, nima
pravnega interesa oziroma pravne koristi za ugotavljanje
neveljavnosti oporoke Dore V. z dne 24.12.1945, s katero je za
dedinji svojega premoženja določila vnukinji Grete in Helgo K..
Pravilno je zato sodišče prve stopnje tožbo zavrglo (1. odst. 274.
čl. v zvezi z 2. odst. 181. čl. ZPP).
Pritožba je glede na povedano neutemeljena in ker sodišče prve
stopnje pri svojem odločanju tudi ni zagrešilo tistih bistvenih
kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi
po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče
pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP).
Pritožbene navedbe, na katere pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, za
presojo pritožbe niso odločilnega pomena (1. odst. 360. čl. ZPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009