VSL sklep I Cp 509/2005

Jedro

Zakon o pravdnem postopku ne predvideva posebnega opozorila stranki v

pravnem pouku zoper sodno odločbo, ki jo izda okrožno sodišče, da

mora biti v primeru, če bo pritožbo vložila po pooblaščencu,

pooblaščenec oseba iz tretjega odstavka 87. člena, glede na to, da je

tako v postopku pred okrožnim sodiščem kot v postopku pred višjim

sodiščem, pooblaščenec lahko le oseba, ki je opravila pravniški

državni izpit.

Navedene pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti z naknadnim lastnoročnim

strankinim podpisom pritožbe oziroma z odobritvijo pritožbe, v smislu

določbe drugega odstavka 98. člena ZPP. Tožnica ni oporočna in ne

zakonita dedinja po zapustnici, zato nima pravne koristi za

ugotavljanje neveljavnosti oporoke zapustnice, s katero je za dedinji

vsega svojega premoženja določila svoji vnukinji.

 

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom z dne 14.5.2004 je sodišče prve stopnje vlogo

pooblaščenke tožeče stranke, M. D. Lešnik, z dne 25.2.2004,

naslovljeno kot dodatek k pritožbi in vlogo iste pooblaščenke z dne

23.3.2004, naslovljeno kot dodatni argumenti k pritožbi, kot

nedovoljeni zavrglo.

Zoper sklep se tožnica osebno pritožuje in smiselno predlaga, da

pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in

pri svojem odločanju o njeni pritožbi zoper sklep z dne 14.1.2004,

upošteva tudi navedeni dopolnitvi pritožbe. Navaja, da je njena

odvetnica sicer vložila pravočasno pritožbo, zdelo pa se ji je

primerno, da to pritožbo dodatno argumentira. Ker je bila tisti čas v

tujini, je sestro M. D. Lešnik po telefonu prosila, naj v pisni

obliki njene dodatne navedbe posreduje sodišču. Pravni pouk pri

sklepu z dne 14.1.2004, ni vseboval opozorila, da je v postopku pred

sodiščem pooblaščenec lahko le odvetnik ali oseba s pravosodnim

izpitom. Zaradi tega je bila prepričana, da dodatno pritožbeno

argumentacijo lahko posreduje tudi njena sestra. Pomanjkljiv pravni

pouk ne sme biti v škodo stranki. Naknadno s podpisom obeh vlog

potrjuje, da je to njena osebna pritožba na sklep z dne 14.1.2004, le

posredovana po njeni sestri.

S sklepom z dne 14.1.2004 je sodišče prve stopnje tožbo tožeče

stranke na ugotovitev, da je oporoka z dne 24.12.1945, v slovenskem

in nemškem jeziku, s katero naj bi pokojna Dora V. zapustila vse

svoje premoženje toženki Grete K. in Helgi K. iz Beljaka, neveljavna.

Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti

njene pravdne stroške v višini 199.014,00 SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od izdaje odločbe do plačila, v 15-tih dneh.

Zoper sklep se tožeča stranka pravočasno pritožuje, s pritožbo

odvetnice in osebno. Pooblaščenka pritožbo izpodbija zaradi bistvene

kršitve določb pravdnega postopka, obe pritožbi pa predlagata, da

pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in

zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pooblaščenka

predlaga, da tudi pred drugega sodnika. Tožeča stranka izpostavlja,

da je na glavni obravnavi zahtevala izločitev razpravljajoče sodnice,

zaradi dvoma o njeni nepristranskosti. O zahtevi je odločil

predsednik sodišča šele dne 19.1.2004, kar pomeni, da sodnica od

trenutka, ko je bila zahtevana njena izločitev, pa do odločitve

predsednika sodišča, ni smela opraviti prav nobenega procesnega

dejanja, ker ji to prepoveduje Zakon o pravdnem postopku. S takšnim

svojim ravnanje je dokazala, da v zadevi ne bo odločila

nepristransko, zato naj se ob razveljavitvi, zadeva dodeli drugemu

sodniku. Tudi ni res, da bi obstojali razlogi za zavrženje tožbe.

Pravnomočno končana pravda se ni nanašala na oporoko, zaradi katere

je bila vložena tožba, tako da je sklep tudi neutemeljen, tudi če bi

bil izdan v zakonitem postopku. Tožnica v pritožbi, ki jo je podala

osebno, predvsem izpostavlja okoliščine v pravdni zadevi, ki je tekla

pri Okrožnem sodišču v .., opr. št. P 1327.. (ki je že pravnomočno

končana). Pojasnjuje, da se je njen odvetnik obrnil proti njej,

prigovarjal ji je, da je bolje odstopiti, ker bodo stroški preveliki.

Tudi vrhovno sodišče je odgovorilo negativno. Stavek, da je njena

oporoka neveljavna, jo je zmedel, podpisala je le to, ne pa

nadaljevanje stavka v sodbi, da s tem priznava nasprotni tožbeni

zahtevek. Mislila je, da mora podpisati, kot je prej podpisala vse

zapisnike. Takoj po obravnavi je šla v pisarno predsednika in

potožila, da je narobe podpisala.

Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi zoper sklep z dne 14.5.2004:

Tožeča stranka je svojo (pravočasno) pritožbo, ki jo je vložila preko

odvetnice in osebno, zoper sklep z dne 14.1.2004, skušala dopolniti

še z vlogama z dne 25.2.2004 in 23.3.2004, ki ju je vložila njena

pooblaščenka M.D.Lešnik. Ker je na podlagi Zakona o pravdnem postopku

- ZPP v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem

pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila

pravniški državni izpit (3. odst. 87. čl. ZPP), je sodišče prve

stopnje že z dopisom z dne 15.3.2004, M.D. Lešnik pozvalo, da

predloži potrdilo o opravljenem izpitu. Pooblaščenka v danem roku

zahtevanega potrdila ni predložila, zato je sodišče prve stopnje

upravičeno štelo, da ne gre za pooblaščenko z opravljenim pravniškim

državnim izpitom, zato je njeni vlogi pravilno in zakonito kot

nedovoljeni zavrglo (2. odst. 89. čl. ZPP). Zakon o pravdnem postopku

ne predvideva posebnega opozorila stranki v pravnem pouku zoper

odločbo, ki jo izda okrožno sodišče. Takšno opozorilo predvideva le

za pravni pouk zoper odločbe, ki jih izda okrajno sodišče (1. odst.

89. čl. ZPP), saj je v postopku pred okrajnim sodiščem lahko

pooblaščenec vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben (1. odst. 87.

čl. ZPP). V postopku pred okrožnim sodiščem pa je, kot je bilo že

povedano, pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je

opravila pravniški državni izpit, zato še dodatno opozorilo v pravnem

pouku, ni potrebno. Le če bi tožeča stranka pri okrožnem sodišču

vložila tožbo po pooblaščencu, ki ni takšna oseba, bi ji sodišče s

sklepom naložilo, da v roku imenuje pooblaščenca v skladu z navedeno

določbo ali izjavi, da se bo zastopala sama (88. čl. ZPP). Ne gre

torej za napačni pravni pouk, ki bi šel v škodo tožnici. Navedene

pomanjkljivosti ni mogoče sanirati z naknadnim lastnoročnim podpisom

tožnice na obeh vlogah, v smislu določbe 98. čl. ZPP. V konkretnem

primeru gre za vprašanje sposobnosti biti pooblaščenec, v primerih iz

98. člena pa za postopek odprave pomanjkljivosti v zvezi z

izkazanostjo biti pooblaščenec in le za ta primer ZPP predvideva

možnost odprave pomanjkljivosti. Odločitev sodišča prve stopnje je

torej pravilna in zakonita, pritožbeno sodišče je zato pritožbo

zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP).

K pritožbi zoper sklep z dne 14.1.2004:

Na naroku za glavno obravnavo dne 14.1.2004, je pooblaščenka tožeče

stranke zahtevala izločitev sodnice, ker je dvomila v njeno

nepristranskost, ker kljub odsotnosti tožnice, naroka ni preložila

(6. točka 70. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje je glavno obravnavo

opravilo in zaključilo ter odločilo, da bo sodba izšla pismeno po

odločitvi predsednika sodišča o izločitvi sodnice. Predsednik sodišča

je s sklepom z dne 19.1.2004, zahtevo za izločitev sodnice, zavrnil.

Iz podatkov spisa (odredba na sklepu predsednika sodišča, list. št.

76, odredba na sodbi, list. št. 73), je razvidno, da je sodišče prve

stopnje sodbo izdalo 22.1.2004 oziroma 26.1.2004 (strojepisnica),

odpravljena pa je bila 29.1.2004. Očitane kršitve predčasne izdaje

sodbe, sodišče prve stopnje torej ni zagrešilo. V celoti je postopalo

v skladu z določbo 74. čl. ZPP. Odločitev sodišča prve stopnje je

tudi materialnopravno pravilna. Razlogi sodišča prve stopnje za

zavrženje tožbe so v celoti pravilni, zakoniti in jih pritožbeno

sodišče sprejema kot svoje. Odločitev sodišča prve stopnje v pravdni

zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 1327..(o

neveljavnosti oporoke z dne 20.12.1944, s katero je pokojna Dora

V. za dedinjo svojega premoženja določila tožnico), je pravnomočna,

tudi z revizijo tožnica ni uspela. Tožnica torej ni oporočna dedinja

po pokojni Dori V. in ker tudi ni njena zakonita dedinja, nima

pravnega interesa oziroma pravne koristi za ugotavljanje

neveljavnosti oporoke Dore V. z dne 24.12.1945, s katero je za

dedinji svojega premoženja določila vnukinji Grete in Helgo K..

Pravilno je zato sodišče prve stopnje tožbo zavrglo (1. odst. 274.

čl. v zvezi z 2. odst. 181. čl. ZPP).

Pritožba je glede na povedano neutemeljena in ker sodišče prve

stopnje pri svojem odločanju tudi ni zagrešilo tistih bistvenih

kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi

po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče

pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP).

Pritožbene navedbe, na katere pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, za

presojo pritožbe niso odločilnega pomena (1. odst. 360. čl. ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 3173/2006
• VSL sklep II Cp 1932/99
• VSL sodba II Cp 245/99