VSL sklep I Cp 6006/2005

Jedro

Kadar predlagatelj zahteva začasno odredbo med pravdnim postopkom,

mora biti ta začasna odredba v zvezi s terjatvijo, ki jo vtožuje.

Začasna odredba z nadomestitvijo soglasja toženca za priključitev na

vodovod ni v zvezi z zahtevkom na ugotovitev obsega in deležev na

skupnem premoženju, zato tudi kot regulacijska začasna odredba v tem

postopku ni dopustna.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog

tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zaradi nadomestitve soglasja

za priključitev na vodovod.

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka zaradi nepravilne uporabe

materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja.

Navaja, da je prvostopno sodišče zavrnilo tožničin predlog za izdajo

začasne odredbe, ker obsega dejanj ni predmet tega pravdnega

postopka. Pri tem pa je spregledalo odločbo Ustavnega sodišča iz leta

1997, ki pravi, da je potrebno začasne odredbe za zavarovanje

nedenarne terjatve tolmačiti širše. Res je sicer, da je zagotovitev

kasnejše izvršbe najpomembnejši cilj začasne odredbe, vendar pa 2.

odst. 272. člena določa možnost za izdajo začasne odredbe tudi zaradi

preprečitve nasilja ali nenadomestljive škode, pri tem pa je pomen te

začasne odredbe v ureditvi spornega razmerja. Terjatve namreč ne

ogroža le nevarnost, da sodbe ne bo mogoče izvršiti, pač pa tudi

ravnanja, zaradi katerih bi sodno varstvo te terjatve ostalo brez

pomena. Tožnici bi v primeru, da ji je onemogočena priključitev na

novi vodovod, nastala nenadomestljiva škoda, saj bi v hiši bilo

onemogočeno bivanje. Tožnica vztraja pri trditvi, da je hiša na

naslovu G.. 10 predmet tega postopka in sicer ne samo kot

nepremičnina v pravnem smislu ampak tudi v svoji funkcionalnosti in

uporabnosti. Z odklonitvijo toženčevega soglasja za priključitev

sporne hiše na novi vodovod se spreminja funkcionalnost in uporabnost

hiše, hkrati pa zmanjšuje njena vrednost. Glede na navedeno tožnica

ocenjuje, da je prvostopno sodišče nepravilno ugotovilo potrebne

okoliščine, pomembne za odločitev v tej zadevi.

Pritožba ni utemeljena.

Izdajo začasnih odredb v zavarovanje nedenarne terjatve ureja Zakon o

izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur.list RS, št. 51/98 z dopolnitvami) v

272. členu. Ta določa, da sodišče izda takšno začasno odredbo, če

izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev

zoper dolžnika nastala, alternativno pa tudi eno izmed naslednjih

predpostavk. Nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali

precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile

ali nastanek težko nadomestljive škode ali da dolžnik z izdajo

začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne

bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje

začasne odredbe nastale upniku. V konkretni zadevi tožnica zahteva

izdajo začasne odredbe med pravdo, torej mora biti po ustaljeni sodni

praksi tudi začasna odredba v zvezi s terjatvijo, ki jo tožnica

vtožuje. Njen tožbeni zahtevek se glasi na ugotovitev obsega in

deležev na skupnem premoženju pravdnih strank, pri čemer je tožnica

svoj zahtevek že zavarovala z začasno odredbo, s katero je tožencu

prepovedano odtujiti ali obremeniti parceli, ki sta predmet skupnega

premoženja. Z novo predlagano začasno odredbo pa tožnica zahteva

nadomestitev soglasja toženca za priključitev na vodovod in izgradnjo

vodovodnega jaška. Smiselno gre za ureditev razmerij med solastniki,

ta postopek pa ureja Zakon o nepravdnem postopku (ZNP, Ur.list SRS

30/86) v členih 112 do 117. Sodišče prve stopnje tako pravilno

zaključuje, da tožnica s predlagano začasno odredbo, ki nima zveze z

zahtevkom, ne more doseči zavarovanja izvršitve terjatve, ki je

predmet tožbe. Tožnica se v pritožbi sicer sklicuje na regulacijsko

naravo predlagane začasne odredbe, pri čemer pa je potrebno tudi pri

tovrstnih začasnih odredbah izkazati njihovo povezavo z zavarovano

terjatvijo. Regulacijske začasne odredbe sicer res omogočajo ureditev

spornega razmerja tudi zaradi preprečitve nasilja ali nenadomestljive

škode, če bi sodno varstvo terjatve zaradi takšnih ravnanj ostalo

brez pomena. Vendar pa bo v konkretnem primeru tožnica ne glede na

izdano začasno odredbo tožbeni zahtevek lahko realizirala tako glede

ugotovitve obsega kot tudi deležev na skupnem premoženju, morebitna

nastala škoda z nepriključitvijo na vodovod pa ni predmet doslej

postavljenega tožbenega zahtevka. Pomen regulacijske začasne odredbe

je predvsem v varstvu postavljenih ugotovitvenih ali oblikovalnih

zahtevkov, kadar bi bila terjatev upnika ogrožena z ravnanjem

dolžnika, ki lahko povzroči težko ali nenadomestljivo škodo, če se z

njo ureja sporno razmerje do dokončne rešitve sodnega postopka

oziroma pri predlogih za izdajo začasne odredbe, kadar gre za

identiteto med terjatvijo in sredstvom njenega zavarovanja. Pri

izdaji vseh regulacijskih začasnih odredb pa je potreben zelo

restriktiven pristop, saj gre za izjemno sredstvo zavarovanja, ki

lahko uredi sporno razmerje le do končanja pravdnega postopka. To pa

pomeni tudi, da začasna odredba, ki sama po sebi ni povezana s

tožbenim zahtevkom in se z njo ne zavaruje terjatev ali ureja sporno

razmerje med strankama, ki je predmet tožbenega zahtevka, v postopku

s tem zahtevkom ne more biti izdana.

Ker je glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotovilo, da zatrjevani

pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ni razlogov, na

katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s

366. členom Zakona o pravdnem postopku, ZPP, Ur.list RS, št. 36/04,

prečiščeno besedilo), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani

sklep sodišča prve stopnje (353. v zvezi s 365. členom ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 3333/2011
• VSM Sklep I Ip 19/2021
• VSM Sklep I Cp 834/2020