VSM sklep I Kp 832/2005
| Sodišče: | Višje sodišče v Mariboru |
|---|---|
| Oddelek: | Kazenski oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSMB:2006:I.KP.832.2005 |
| Evidenčna številka: | VSM20328 |
| Datum odločbe: | 15.09.2006 |
| Področje: | kazensko procesno pravo |
| Institut: | obtožni predlog - odgovor na tožbo |
Jedro
"Odgovor na obtožni predlog s predlogom za ustavitev
postopka ter zavrženje obtožnega predloga" je zakonsko
nepredvideno pravno sredstvo, ki ga sodna praksa lahko
razume kot ugovor zoper obtožni predlog ali pa kot
preliminarni odgovor na obtožbo v smislu 322. člena ZKP.
Meja ni ostro ločena in je odvisna od posameznega
primera. Če vsebina vloge v pretežni meri zajema
okoliščine iz prvega odstavka 437. člena ZKP potem gre
za podobnost z ugovorom zoper obtožnico iz rednega
kazenskega postopka, če pa se vlagatelj izjavlja le o
tem, ali dejanje in premoženjskopravni zahtevek priznava
in ali ima ugovore pravne narave, je posredi podobnost z
odgovorom na obtožbo, ki ga obdolženec sicer poda po
prebrani obtožnici ali zasebni tožbi in po podanih
poukih iz 5. člena ZKP.
V prvem primeru je sodišče o "ugovoru", varujoč
vlagateljevo pravico do sodnega varstva iz 23. člena
Ustave Republike Slovenije in posledično pravico do
pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, četudi zgolj na
formalni način, dolžno odločiti s posebnim sklepom, v
drugem primeru pa so navedbe iz "odgovora" na obtožbo
del predmeta odločanja o glavni stvari in zato posebna
odločitev ni potrebna.
Izrek
Pritožba zagovornika obd. se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je 08.11.2005 zavrglo ugovor
zagovornika obd. zoper obtožni predlog pomočnice
okrožnega državnega tožilca, s katerim ta obdolženemu
očita storitev kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe
po prvem odstavku 133. člena Kazenskega zakonika (KZ).
Odločba je bila izdana s sklepom.
Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik,
zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka,
zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in
zaradi kršitve kazenskega zakona, s predlogom, da
pritožbeno sodišče "kazenski postopek prekine ter poda
pobudo za ustavnopravno presojo člena 435 ZKP".
Pritožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi je sodnica posameznica na podlagi
drugega odstavka 435. člena Zakona o kazenskem postopku
(ZKP) odredila vročitev obtožnega predloga obdolženemu
in njegovemu zagovorniku. Takšno ravnanje implicira
preizkus iz prvega odstavka 435. člena ZKP, po katerem
mora sodnik po prejemu obtožnega predloga najprej
ugotoviti, ali je sodišče pristojno in ali so podani
pogoji, da se obtožni predlog zavrže. Kaj se zgodi, ko
sodnik spozna, da sodišče ni stvarno in krajevno
pristojno je predpisano v 436. členu ZKP, medtem ko so
pogoji za zavrženje obtožnega predloga določeni v
naslednjem, 437. členu ZKP.
Če sklepamo po nasprotnem (a contrario), potem odreditev
vročitve obtožnega predloga ne pomeni nič drugega kot da
je sodnica posameznica spoznala, da je Okrajno sodišče v
Mariboru stvarno in krajevno pristojno za sojenje v tej
zadevi (436. člen ZKP) ter da niso podani pogoji za
zavrženje obtožnega predloga iz 437. člena ZKP.
Obdolženčev zagovornik je po prejemu obtožnega predloga
podal "odgovor na obtožni predlog s predlogom za
ustavitev postopka ter zavrženje obtožnega predloga".
Četudi je bilo podano s strani prava veščega procesnega
udeleženca je treba opozoriti, da gre za zakonsko
nepredvideno pravno sredstvo, ki ga sodna praksa v
primeru, ko je to podano s strani laičnih vlagateljev
razume kot ugovor zoper obtožni predlog ali pa kot
preliminarni odgovor na obtožbo v smislu 322. člena ZKP.
V prvem primeru je sodišče o "ugovoru", varujoč
vlagateljevo pravico do sodnega varstva iz 23. člena
Ustave Republike Slovenije (Ustava) in posledično
pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, dolžno
odločiti s posebnim sklepom, v drugem primeru pa so
navedbe iz "odgovora" na obtožbo del predmeta odločanja
o glavni stvari in zato posebna odločitev ni potrebna.
Kdaj bo takšno pravno sredstvo razumljeno kot ugovor in
kdaj kot odgovor je odvisno od njegove vsebine. Če ta v
pretežni meri zajema okoliščine iz prvega odstavka 437.
člena ZKP, potem gre za podobnost z ugovorom zoper
obtožnico izrednega kazenskega postopka, če pa se
vlagatelj izjavlja le o tem, ali dejanje in
premoženjskopravni zahtevek priznava in ali ima ugovore
pravne narave je posredi podobnost z odgovorom na
obtožbo, ki ga obdolženec poda po prebrani obtožnici ali
zasebni tožbi in po podanih poukih iz 5. člena ZKP. Meja
seveda ni nikoli ostro ločena in je odvisna od okoliščin
posameznega primera.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ravnalo
pravilno, ko je navedeni odgovor obdolženčevega
zagovornika razumelo in obravnavalo kot ugovor zoper
obtožni predlog. Vsebina podanega odgovora namreč v
znatni meri presega povzeto vsebino odgovora na obtožbo
iz prvega odstavka 322. člena ZKP oziroma se skoraj v
celoti nanaša na okoliščine iz prvega odstavka 437.
člena istega zakona, zaradi česar je bilo treba, da ne
bi bili kršeni navedeni ustavni pravici, o
zagovornikovem odgovoru (sedaj torej ugovoru) odločiti
še pred glavno obravnavo. Ker pa skrajšani kazenski
postopek ne pozna posebnega, tako imenovanega ugovornega
postopka, sproženega s strani obdolženca o podanem
ugovoru zoper obtožni predlog drugače kot na formalni
način ni mogoče odločiti.
Upoštevaje vrsto odločitve možnost ponovitve navedb iz
ugovora zoper obtožni predlog oziroma njihova
"transformacija" v odgovor na obtožbo ali v del
obdolženčevega zagovora ni izključena, zaradi česar se
ustavnopravna vprašanja, ki jih izpostavlja pritožnik v
obravnavani zadevi ne zastavljajo (prvi odstavek 23.
člena Zakona o ustavnem sodišču). Pritožbeno sodišče
zato presoje ustavnosti in zakonitosti 435. člena ZKP ni
zahtevalo, temveč je o pritožbi zagovornika obd.
odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
