VSL sklep I Cp 6038/2005

Jedro

Če je predmet obveznosti izročitev stanovanjske hiše, pa je upnik

noče sprejeti, dolžnik ne more zahtevati, da sodišče sprejme v hrambo

ključe od vhodnih vrat stanovanjske hiše, ampak lahko zahteva od

sodišča, da določi osebo, kateri bo na stroške in na račun upnika

izročil stvar v hrambo.

 

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep z dne 01.04.2005 spremeni

tako, da se predlog zavrne, dopolnilni sklep z dne 12.10.2005 pa se

razveljavi.

Vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka na prvi stopnji ter

stroške v zvezi s pravnim sredstvom.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom opr. št. N 4/2002-11 z dne 01.04.2005 je

sodišče prve stopnje sprejelo med sodne depozite troje ključev

vhodnih vrat stavbe P. in odločilo, da bo predmet depozita -

nepremičnina parc. št. 772/2 k.o. P. prešla v last Republike

Slovenije, če depozitarni upravičenec ne bo sprejel pologa v roku 5

let po pravnomočnosti sklepa. Predlagatelju je tudi naložilo plačilo

takse v višini 95.000,00 SIT, nasprotnega udeleženca pa je napotilo,

da v roku 15 dni od prejema sklepa, sproži pravdo zaradi ugotovitve,

da položitev ne izpolnjuje pogojev pravilne izpolnitve obveznosti

predlagatelja po delni odločbi o denacionalizaciji Upravne enote

z dne 30.08.2001, saj bo v nasprotnem primeru sodišče štelo, da je

nasprotni udeleženec podal izjavo o sprejemu depozita. Z dopolnilnim

sklepom opr. št. N 4/2002- 22 z dne 12.10.2005 pa je sodišče prve

stopnje naložilo nasprotnemu udeležencu, da povrne predlagateljici

107.700,00 SIT stroškov z zamudnimi obrestmi od 12.10.2005 dalje do

plačila.

Proti sklepu z dne 01.04.2005 se nasprotni udeleženec pravočasno

pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo

izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo predloga za sodni depozit,

podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev v nov postopek. Pri tem

navaja, da je bilo nasprotnemu udeležencu onemogočeno sodelovanje v

postopku, saj mu predlog za sodni depozit ni bil vročen, niti sodišče

ni razpisalo naroka, da se bi razčistilo dejansko stanje. Sklep je

sam s sabo v nasprotju, saj na enem mestu govori o depozitu ključev

na drugem pa o prehodu nepremičnine v last Republike Slovenije.

Nasprotni udeleženec v tem postopku tudi ni pasivno legitimiran, saj

ni skrbnik nepremičnine parc. št. 772/2 k.o. P.. Skrbniku po 67.

členu Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen) se namreč da

v začasno upravljanje zgolj vrnjeno premoženje, kar pa ne velja za

sporno nepremičnino, ki še ni bila vrnjena, saj je dediči niso hoteli

prevzeti, ker je bila ob prevzemu v razpadajočm stanju, kar ni bilo

predmet vračila po odločbi iz denacionalizacijskega postopka. Zaradi

zavrnitve prevzema s strani dedičev nasprotni udeleženec tudi ni

pooblaščen, da prevzame nepremičnino proti izrecni volji dedičev, ki

so prevzem zavrnili, zato je tudi opozoril sodišče, da naj v postopek

pritegne dediče, kar pa izpodbijani sklep ignorira in je v tem delu

neobrazložen. Poleg tega navaja, da zakon ne predvideva sodnega

pologa, katerega predmet je nepremičnina s položitvijo ključev.

V odgovoru na pritožbo je predlagateljica predlagala, da pritožbeno

sodišče pritožbo zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje, pri

tem pa navaja, da je bil predlog za sodni depozit nasprotnemu

udeležencu vročen, saj je 18.02.2002 tudi vložil odgovor na predlog,

kadar pa je dejansko stanje dovolj razčiščeno, pa sodišče ni dolžno

razpisovati naroka. Pasivna legitimacija nasprotnega udeleženca

izhaja iz odločbe o denacionalizaciji, poleg tega se je na podlagi

pravnomočne delne odločbe o denacionaliziaciji pri navedeni

nepremičnini že vknjižila lastninska pravica na pokojne upravičence

in predlagateljica ni več zemljiškoknjižna lastnica, zato tudi nima

nobene pravice do razpolaganja z nepremičnino. Dalje navaja, da je

bila vrednost nepremičnine določena v zdaj že pravnomočno končanem

denacionalizacijskem postopku in v odločbi ni nikjer navedeno, da

mora predlagateljica karkoli sanirati, zato predlagateljica tudi ni v

nobeni dolžniški zamudi. Nasprotni udeleženec tudi ni predložil

sklepa o dedovanju, na podlagi katerega bi bil mogoč postopek

neposredno proti dedičem, do izdaje sklepa o dedovanju, pa je za

začasno upravljanje vrnjenega premoženja zavezan nasprotni

udeleženec.

Glede dopolnilnega sklepa opr. št. N 4/2002-22 z dne 12.10.2005 se

nasprotni udeleženec pritožuje v celoti iz vseh pritožbenih razlogov

in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in vrne sodišču

prve stopnje v novo odločanje z odločitvijo, da je upnik sam zavezan

trpeti svoje stroške postopka. Pri tem navaja, da se v izogib

ponavljanju v celoti sklicuje na razloge v pritožbi zoper sklep z dne

01.04.2005, poleg tega je navajal, da lahko sodišče zaveže upnika na

plačilo le pri veljavni položitvi, ker pa v danem primeru predlog za

sodni depozit ni utemeljen, tudi depozit ni veljaven. Poleg tega ni

bil nasprotni udeleženec tisti, ki je povzročil stroške depozita z

zavrnitvijo prevzena mepremičnine, saj so prevzem nepremičnin

zavrnili neposredno sami dediči in nasprotni udeleženec sploh ni imel

možnosti preprečiti tega.

V odgovoru na pritožbo zoper dopolnilni sklep je predlagateljica

predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi sklep

sodišča prve stopnje in navajala, da se nasprotni udeleženec ne more

sklicevati na dediče, saj odločba o denacionalizaciji določa, da se

nepremičnina vrne nasprotnemu udeležencu kot postavljenemu skrbniku

za posebne primere, zato je nasprotni udeleženec tudi pasivno

legitimiran.

Pritožbi sta utemeljeni

Uvodoma je povdariti, da so vsi ugovori nasprotnega udeleženca glede

pasivne legitimacije neutemeljni, saj je bil z odločbo Upravne enote

z dne 28.06.1996 postavljen kot skrbnik za posebne primere na podlagi

3. odst. 67. člena ZDen, zaradi upravljanja s premoženjem (med drugim

tudi parc. št. 772/2 k.o. P.) v postopku denacionalizacije, in sicer

za čas od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji do

pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Poleg tega je v 1. točki delne

odločbe o denacionalizaciji z dne 30.08.2001 določeno, da se vrnjena

nepremičnina vrne v posest pravnim naslednikom denacionalizacijskih

upravičencev, oziroma do pravnomočne odločitve sodišča v zapuščinskem

postopku v začasno upravljanje skrbniku za posebne primere, to je

nasprotnemu udeležencu. Ker nasprotni udeleženec ni niti zatrjeval

niti dokazal, da je bil zapuščinski postopek pravnomočno zaključen,

je bil za prevzem nepremičnine zavezan neposredno on in povsem brez

pomena so pritožbene trditve, da se ostali dediči ne strinjajo s

prevzemom nepremičnine. Poleg tega ima skrbnik denacionaliziranega

premoženja podoben položaj kot začasni skrbnik zapuščine po 131.

členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD), zato v okviru

denacionalizacijskega postopka tudi zastopa dediče oz. osebe, ki bodo

v sklepu o dedovanju denacionaliziranega premoženja ugotovljene kot

dediči. Ker pa so ti dediči praviloma neznani, je specifičnost tega

skrbništva tudi v tem, da ima skrbnik sam procesno legitimacijo v

postopkih pred sodišči. Stranka je torej skrbnik in ne dediči, kot to

napačno zatrjuje pritožnik.

1. odst. 302. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ)

določa, da če je upnik v zamudi, sme dolžnik položiti zanj dolgovano

stvar pri sodišču. Dalje 304. člen OZ določa, da kadar je predmet

obveznosti kakšna stvar, ki je ni mogoče hraniti pri sodišču, lahko

dolžnik zahteva od sodišča, naj določi osebo, kateri bo na stroške in

na račun upnika izročil stvar v hrambo. Ob zatrjevani upniški zamudi,

mora torej dolžnik predlagati takšno izpolnitev s posredovanjem

sodišča, ki ustreza naravi predmeta obveznosti tako, da se njegova

vrednost po nepotrebnem, predvsem zaradi neustrezne hrambe, ne niža.

Zato je v 304. členu OZ predvidena izpolnitev v primeru upniške

zamude, kadar je predmet obveznosti stvar, ki je ni mogoče hraniti

pri sodišču in ki za ohranitev svoje vrednosti zahteva posebna

vzdrževalna dela. Predmet obveznosti na podlagi delne odločbe o

denacionalizaciji z dne 30.08.2001 niso ključi, pač pa je to

nepremičnina, katere položitev ni mogoča pri sodišču in prav za

takšne primere zakon predvideva posebno ureditev. Ni mogoče

izpolnitve obveznosti z izročitvijo nepremičnine opraviti s

položitvijo ključev, ki se sicer lahko hranijo pri sodišču, saj ne

glede na to, da izročitev ključev pomeni simbolno izročitev

nepremičnine, s takšno položitvijo nepremičnina izgublja svojo

vrednost. Institut položitve stvari je namenjen zgolj varovanju

dolžnikovih interesov pri izpolnitvi obveznosti, ne pa upnikovemu

kaznovanju, katerega položaj se ob takšni izpolnitvi naj ne bi

slabšal z nižanjem vrednosti stvari. Ker je predlagateljica

predlagala sprejem ključev v depozit in ker je po 302. člena OZ

mogoče zahtevati le položitev dolgovane stvari, je predlagala napačno

obliko pravnega varstva, zato je takšen predlog iz zgornjih razlogov

neutemeljen. Pritožbeno sodišče je tako pritožbi ugodilo in sklep o

depozitu z dne 01.04.2005 spremenilo tako, da je predlog

predlagateljice zavrnilo.

Glede na to, da stroške položitve plača upnik le v primeru veljavne

in nepreklicane položitve (307. člen OZ) in glede na to, da predlog

za položitev ni utemljen, je pritožbeno sodišče, na podlagi zgoraj

citiranega člena, razveljavilo tudi dopolnilni sklep o stroških z dne

12.10.2005, s katerim je sodišče naložilo plačilo stroškov postopka

nasprotnemu udeležencu. Na podlagi 1. odstavka 35. člena ZNP vsak

udeleženec trpi svoje stroške postopka, zato je sodišče odločilo o

stroških, kot izhaja iz izreka sklepa.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 878/93
• VSC Sodba Cpg 97/2021
• Sklep II DoR 209/2011