VSL sklep I Cpg 1139/2005

Jedro

Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče, da je delničarja

mogoče pooblastiti za sklic skupščine, čeprav je le ta že sklicana,

ker tega zakon ne prepoveduje. Manjšinskim delničarjem je

uveljavljanje članskih pravic iz delnice, ki jih uresničujejo z

udeležbo in odločanjem na skupščini družbe, omogočeno z institutoma

uveljavljanja sklica skupščine pri upravi družbe (1. odstavek 284.

člena ZGD), v primeru nekizpolnitve navedene zahteve za sklic pa z

možnostjo sodne pooblastitve delničarja za sklic skupščine (3.

odstavek 284. člena ZGD) in z institutom predlaganja dopolnitve

dnevnega reda skupščine upravi v primeru, če je skupščina že sklicana

(1. odstavek 286. člena ZGD). Slednja možnost je predvidena prav v

izogib "dvojnemu" sklicu skupščine družbe, saj je namen dosežen že z

dopolnitvijo dnevnega reda skupščine.

Določitev in objava dnevnega reda ob sklicu skupščine je obligatorna

(1. odstavek 286. člena ZGD). Določilo 1. odstavka 286. člena ZGD, po

katerem mora delničar ob zahtevi za sklic skupščine navesti tudi

namen in razloge zanj, je zato treba presojati v povezavi s 1.

odstavkom 286. člena ZGD o obvezni določitvi dnevnega reda skupščine.

Zato navedba namena in razlogov za sklic skupščine nujno vključuje

tudi obveznost delničarja, ki sklic zahteva, da določi tudi dnevni

red skupščine, v primeru, ko zahteva sodno pooblastitev za sklic

skupščine (primerjaj še dr. Bojan Zabel - Razmerje med večinskimi in

manjšinskimi delničarji v delniški družbi, Podjetje in delo 5-6/1995,

str. 619). Materialnopravno zmotno je zato pritožbeno stališče, da

ZGD od predlagajočega delničarja za sklic skupščine ne zahteva tudi

opredelitve dnevnega reda skupščine. Opredelitev dnevnega reda je

namreč odločilna za presojo sodišča, ali je predlog za sodno

pooblastitev delničarja za sklic skupščine utemeljen.

 

Izrek

1. Pritožba J.P. in F.G. zoper II. točko izreka sklepa opr. št.

y/200x z dne 11.10.2005 se zavrne in se potrdi v tem delu sklep

sodišča prve stopnje.

2. Pritožba družbe A d.o.o. zoper III. točko izreka sklepa opr. št.

y/200x z dne 11.10.2005 se zavrne in se v tem delu potrdi sklep

sodišča prve stopnje.

3. Pritožbi družbe B d.d. se ugodi, sklep sodišča prve stopnje z dne

15.11.2005 se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo

odločanje.

4. Odločitev o pritožbenih stroških družbe B d.d. se pridrži za

končno odločbo.

 

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 11.10.2005 v enotno

obravnavanje združilo zadeve, ki jih to sodišče vodi pod opr. št.

x/200x, y/200x, z/200x, x/200y, y/200y in a/200x in odločilo, da se

bodo odslej obravnavale pod opr. št. y/200x (I. točka izreka sklepa).

V nadaljevanju je zavrnilo predlog J.P. in F.G. za izdajo začasne

odredbe, s katero naj bi sodišče toženi stranki M.S. kot direktorju

družbe A d.o.o. prepovedalo v imenu družbe neposredno ali po

pooblaščencih zahtevati sklic družbe B d.d. in določiti dnevni red

skupščine, vložiti zahtevo za sodno pooblastitev za sklic skupščine

družbe B d.d. in določiti dnevni red skupščine, vložiti zahtevo za

sodno pooblastitev za objavo predmeta, o katerem naj odloča skupščina

družbe B d.d. in glasovati na skupščini družbe B d.d., ki bo

21.3.2005 in na vseh kasnejših skupščinah, ki bodo sklicane, vse brez

predhodnega sklepa skupščine družbe A d.o.o. ali brez predhodnega

soglasja oziroma pooblastila družbenikov J.P. in F.G., pri čemer je

originalni sklep skupščine ali navedeno pisno soglasje dolžan

predložiti ob opravi navedenih (sicer prepovedanih) dejanj (II 1 do 7

točke izreka sklepa). Predlog družbe A d.o.o. da se jo kot delničarja

družbe B d.d. pooblasti za sklic skupščine družbe B d.d. in določitev

dnevnega reda zasedanja skupščine je zavrnilo (III. točka izreka), na

predlog družbe A d.o.o. pa je izdalo začasno odredbo, s katero je

upravi družbe B d.d. za čas veljavnosti te začasne odredbe

prepovedalo preklic ali preložitev sklicanih skupščin, družbi B

d.d. pa prepovedalo s fizično silo onemogočati pristop delničarjem na

vsakokratno skupščino delničarjev pod pretnjo denarne kazni

15.000.000,00 SIT za primer kršitve navedenih prepovedi (IV. 1. do 5.

točka izreka sklepa), zavrnilo pa je predlog družbe A d.o.o., naj se

upravi družbe B d.d. za čas veljavnosti začasne odredbe omeji

pooblastilo za zastopanje družbe in imenuje začasnega zastopnika (IV.

6 točka izreka) in del podrejenega predloga, naj se imenuje

izvršitelja, ki naj ob sodelovanju policije prepreči onemogočanje

pristopa delničarjev na skupščino družbenikov, družbi B d.d. pa za

primer kršitve začasne odredbe izreče denarno kazen v višini

50.000.000,00 SIT, ki naj se periodično ponavlja vsakih 7 dni, dokler

družba ne skliče nove skupščine z rokom, ki ne sme biti daljši od

meseca dni od objave sklica, dokler skupaj naložena kazen ne doseže

500.000.000,00 SIT (IV. 7 točka izreka sklepa).

S sklepom opr. št. y/200x z dne 15.11.2005 pa je prvostopenjsko

sodišče zavrnilo ugovor tožene stranke B d.d. zoper izdano začasno

odredbo pod točko IV izreka sklepa opr. št. y/200x z dne 11.10.2005.

Zoper II. točko izreka sklepa sta se pravočasno pritožila tožnika

J.P. in F.G., zoper IV. 1. do 5. izreka sklepa z dne 11.10.2005 pa

kot stranska intervenienta. Uveljavljala sta vse pritožbene razloge

iz 1. odstavka 338. člena ZPP in predlagala razveljavitev

izpodbijanih sklepov in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v

novo odločanje.

Zoper III. točko izreka sklepa z dne 11.10.2005 se je pravočasno

pritožila družba A d.o.o., uveljavljala pa je pritožbena razloga

napačne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne

uporabe materialnega prava ter predlagala razveljavitev sklepa v

izpodbijanem delu in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo

odločanje.

Zoper sklep z dne 15.11.2005 pa se je pravočasno pritožila tožena

stranka B d.d. iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena

ZPP in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo

predloga za izdajo začasne odredbe.

O pritožbi J.P. in F.G.:

Pritožba zoper II. točko izreka sklepa z dne 11.10.2005 ni

utemeljena.

Pritožnika kot družbenika družbe A d.o.o. sta vložila zoper M. S.,

prav tako družbenika navedene družbe, tožbo zaradi njegove

izključitve iz družbe. Med drugim sta mu očitala, da kot družbenik in

direktor družbe A d.o.o. grobo krši družbeno pogodbo, saj je vložil

na sodišče zahtevo za sodno pooblastitev za sklic skupščine B d.d.,

na upravo družbe C d.d. naslovil zahtevo za razširitev dnevnega reda

skupščine s točkami odpoklic in imenovanje članov nadzornega sveta

ter likvidacijo družbe C d.d., čeprav so družbeniki z družbeno

pogodbo dogovorili, da bodo vse pomembnejše odločitve sprejemali na

podlagi skupnega in pisnega soglasja vseh družbenikov in izrecno

pristojnost skupščine, da odloča o sklicih in glasovanju na

skupščinah družb, ki so v lasti družbe A d.o.o. S predlagano začasno

odredbo sta tožnika očitno želela začasno urediti sporno notranje

razmerje med strankami kot družbeniki družbe A d.o.o. in s tem

preprečiti nadaljnje zatrjevane toženčeve kršitve družbene pogodbe.

Ni sporno, da je toženec M.S. direktor družbe A d.o.o., torej njen

zakoniti zastopnik (1. odstavek 32. člena ZGD). V razmerju do tretjih

predstavlja in zastopa družbo neomejeno, kajti statutarna in druga

omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam (2. odstavek 32.

člena ZGD). Drugače povedano: pravna dejanja zakonitega zastopnika

družbe so v razmerju s tretjimi osebami pravno veljavna. S predlagano

vsebino začasne odredbe, kot izhaja iz II. točke izreka izpodbijanega

sklepa pa tožnika omejujeta zakonska pooblastila toženca kot

zakonitega zastopnika družbe A d.o.o., saj veljavnost njegovih

pravnih ravnanj v razmerju do družbe B d.d. in sodišča pogojujeta s

svojim soglasjem oziroma sklepom družbe A, sklicujoč se na določbe

družbene pogodbe. Pritožnika kot predlagatelja začasne odredbe torej

s sodno intervencijo pričakujeta učinke, ki jih niti sodna odločba

glede na 2. odstavek 32. člena ZGD ne more imeti. Za izdajo začasne

odredbe v predlagani vsebini bi sodišče nedopustno poseglo v razmerje

toženca kot zakonitega zastopnika družbe A d.o.o. do drugih pravnih

subjektov in s tem omejevalo veljavnost njegovih pravnih ravnanj v

nasprotju s citirano določbo ZGD. Iz navedenega materialnopravnega

razloga je zato odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi

predloga za izdajo začasne odredbe pravilna, zato je pritožbeno

sodišče neutemeljeno pritožbo tožnikov, ne da bi se podrobneje

spuščalo v pritožbene razloge, zavrnilo in potrdilo izpodbijano II.

točko izreka sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom

ZIZ).

Pritožnika sta s pritožbo izpodbijala tudi odločitev prvostopenjskega

sodišča o izdaji začasne odredbe po predlogu družbe A d.o.o. zoper

družbo B d.d. (točka IV. 1. do 5. izreka sklepa z dne 11.10.2005).

Pritožbo sta vložila kot stranska intervenienta. Ne glede na to, da

sta svoje nestrinjanje z izdano začasno odredbo poimenovala kot

pritožbo, je pravno sredstvo zoper sklep o izdaji začasne odredbe

ugovor (primerjaj 268. člen v zvezi z 2. odstavkom 9. člena ZIZ), o

katerem odloča prvostopenjsko sodišče (54. člen ZIZ) in ne pritožbeno

sodišče. O navedenem ugovoru bo torej moralo odločiti prvostopenjsko

sodišče po predhodni presoji, ali bo stransko intervencijo dopustilo.

O pritožbi družbe A d.o.o.:

Pritožba zoper III. točko izreka sklepa z dne 11.10.2005 ni

utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je po presoji pritožbenega sodišča ugotovilo

odločilno dejstvo, da je skupščina nasprotnega udeleženca B d.d. že

sklicana za 12.10.2005, kar v svojem predlogu za pooblastitev za

sklic skupščine družbe B d.d. navaja sam predlagatelj.

Materialnopravno zmotno je pritožbeno sodišče, da je delničarja

mogoče pooblastiti za sklic skupščine, čeprav je le ta že sklicana,

ker tega zakon ne prepoveduje. Manjšinskim delničarjem je

uveljavljanje članskih pravic iz delnice, ki jih uresničujejo z

udeležbo in odločanjem na skupščini družbe, omogočeno z institutoma

uveljavljanja sklica skupščine pri upravi družbe (1. odstavek 284.

člena ZGD), v primeru nekizpolnitve navedene zahteve za sklic pa z

možnostjo sodne pooblastitve delničarja za sklic skupščine (3.

odstavek 284. člena ZGD) in z institutom predlaganja dopolnitve

dnevnega reda skupščine upravi v primeru, če je skupščina že sklicana

(1. odstavek 286. člena ZGD). Slednja možnost je predvidena prav v

izogib "dvojnemu" sklicu skupščine družbe, saj je namen dosežen že z

dopolnitvijo dnevnega reda skupščine. Predlagatelj v predlogu ne

navaja, kateri predmet obravnavanja (oziroma točka dnevnega reda), ki

ga želi na skupščini obravnavati, v dnevni red že za 12.10.2005

sklicane skupščine ni bil uvrščen, pa bi bilo obravnavanje in

odločanje o njem na skupščini potrebno. Te možnosti se pritožnik ni

poslužil in že iz tega razloga je odločitev prvostopenjskega sodišča

pravilna.

Sicer pa je predlagatelj predlagal, naj ga sodišče pooblasti za sklic

skupščine družbe B d.d. in določitev dnevnega reda skupščine. V

predlogu ni navedel dnevnega reda skupščine, katere sklic zahteva.

Zmotno je pri tem stališče pritožnika, da bi sodišče moralo z

njegovim predlogom postopati kot z nepopolno vlogo in ga pozvati k

dopolnitvi predloga. Iz njegovega predloga (navedbe na list. št. 57 v

spisu y/200y) nedvoumno izhaja, da predlagatelj želi doseči bianco

pooblastilo sodišča za določitev dnevnega reda skupščine, saj navaja,

da je določitev dnevnega reda skupščine v celoti prepuščena po

sodišču pooblaščenemu delničarju. Poziv sodišča predlagatelju k

dopolnitvi predloga bi bil torej potreben le v primeru, če iz

predloga ne bi bilo razvidno, kaj natančno predlagatelj zahteva.

Določitev in objava dnevnega reda ob sklicu skupščine je obligatorna

(1. odstavek 286. člena ZGD). Določilo 1. odstavka 286. člena ZGD, po

katerem mora delničar ob zahtevi za sklic skupščine navesti tudi

namen in razloge zanj, je zato treba presojati v povezavi s 1.

odstavkom 286. člena ZGD o obvezni določitvi dnevnega reda skupščine.

Zato navedba namena in razlogov za sklic skupščine nujno vključuje

tudi obveznost delničarja, ki sklic zahteva, da določi tudi dnevni

red skupščine, v primeru, ko zahteva sodno pooblastitev za sklic

skupščine (primerjaj še dr. Bojan Zabel - Razmerje med večinskimi in

manjšinskimi delničarji v delniški družbi, Podjetje in delo 5-6/1995,

str. 619). Materialnopravno zmotno je zato pritožbeno stališče, da

ZGD od predlagajočega delničarja za sklic skupščine ne zahteva tudi

opredelitve dnevnega reda skupščine. Opredelitev dnevnega reda je

namreč odločilna za presojo sodišča, ali je predlog za sodno

pooblastitev delničarja za sklic skupščine utemeljen.

Ker je odločitev prvostopenjskega sodišča materialnopravno pravilna,

pritožbene navedbe o poteku skupščine družbe B d.d. dne 12.10.2005 pa

za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa niso relevantne,

pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je po 2.

odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP

dolžno paziti po uradni dolžnsoti, je neutemeljeno pritožbo družbe

A d.o.o. zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega

sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

O pritožbi družbe B d.d.:

Pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. y/200x

z dne 15.11.2005 je utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor

tožene stranke B d.d. zoper začasno odredbo, izdano pod točko IV.

sklepa istega sodišča opr. št. y/200x z dne 11.10.2005. Z izdano

začasno odredbo je prvostopenjsko sodišče:

- upravi družbe B d.d. za čas veljavnosti te začasne odredbe

prepovedalo preklic ali preložitev sklicanih skupščin,

- družbi B d.d. prepovedalo s fizično silo onemogočati pristop

delničarjem na vsakokratno skupščino delničarjev,

- za primer kršitve začasne odredbe toženi stranki izreko denarno

kazen 15.000.000,00 SIT in

- določilo veljavnost začasne odredbe do pravnomočne rešitve vseh

združenih sporov.

Navedeno regulacijsko začasno odredbo je tožeča stranka A predlagala

do pravnomočne odločitve o njegovem tožbenem zahtevku na prepoved

toženi stranki preklicevati in prelagati sklicane skupščine

delničarjev in na prepoved s fizično silo onemogočati pristop

delničarjev na skupščino družbe ter na prenehanje kršitve pravic

tožeče stranke iz naslova imetništva delnic, ter se v prihodnje

vzdržati nadaljnjih kršitev pravic v obliki nesklica skupščine

delničarjev, preklica in preložitve skupščine delničarjev ter

preprečitve pristopa na skupščino delničarjev.

Nepreizkusljiv je pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču, da ne

bi smelo upoštevati navedb in dokazov iz sporov, ki se ne vodijo

izključno med družbo A d.o.o. in B d.d., saj pritožnik ne pove,

katera dejstva in dokaze iz sporov med drugimi pravdnimi strankami je

prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu upoštevalo. Že na tem

mestu pa je opozoriti na pravilno stališče pritožnika o

nesprejemljivi časovni veljavnosti izdane začasne odredbe, ki jo je

prvostopenjsko sodišče vezalo na pravnomočno odločitev v vseh

združenih sporih, čeprav v vseh sporih tožeča in tožena stranka ne

nastopata kot nasprotujoči si stranki. Vsaj v sporu tožnikov J.P.

in F.G. zoper M.S. zaradi njegove izključitve iz družbe A d.o.o.

(ki se je pred združitvijo zadev vodil pod opr. št. x/200x) in v

sporu tožnikov P. in G. zoper družbo A d.o.o. zaradi izpodbijanja

sklepov skupščine (ki se je vodil pod opr. št. y/200x) ni videti

logične povezave z vsebino predlagane in izdane začasne odredbe.

Neutemeljeno pa pritožnik očita prvostopenjskemu sodišču kršitev

načela kontradiktornosti, torej absolutno bistveno postopkovno

kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni

zaslišalo predlaganih prič, ki bi potrdile razloge za preklic že

sklicanih skupščin. Pritožnik je namreč v prvostopenjskem postopku

navajal le razloge za preklic skupščin, sklicanih za dne 21.3.2005 in

14.6.2005, zato je bil tudi dokazni predlog za zaslišanje prič lahko

usmerjen le v potrditev navedenih dejstev. Vendar pa je sodišče

ugotovilo, da je tožena stranka neutemeljeno preklicala tudi

skupščino, sklicano za dne 19.1.2005. Že obstoj tega (neprerekanega)

dejstva pa zadostuje za presojo kršitve delničarjeve pravice do

odločanja na skupščini. Nerelevantna pa so bila za presojo

utemeljenosti toženčevega ugovora zoper izdano začasno odredbo

dejstva, ki so nastopila po izdaji začasne odredbe glede izvedbe

skupščine dne 12.10.2005, zato je ob ugotovitvi, da je tožena stranka

tožeči stranki preprečila udeležbo na skupščini dne 28.9.2004,

prvostopenjsko sodišče neutemeljeno presojalo postopanje tožene

stranke na skupščini dne 12.10.2005.

Pritrditi pa je pritožniku, da je tožbeni zahtevek, kot tudi

predlagana in izdana začasna odredba presplošna, ker kar povprek

prepovedujeta preklicevati in prelagati sklicane skupščine in da je

takšna prepoved mogoča le v točno določenih primerih in za točno

določeno skupščino. Povedano pa ne pomeni, da prvostopenjsko sodišče

tožbenega zahtevka in začasne odredbe ne more omejiti tako, da se bo

ta nanašala le na določeno že sklicano skupščino. Neutemeljeno pa

pritožnik očita prvostopenjskemu sodišču bistveno postopkovno kršitev

po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi se prvostopenjsko

sodišče ne opredelilo do postavljenega tožbenega zahtevka in ni

opravilo predhodnega preizkusa tožbe. Prvostopenjsko sodišče se je

namreč v izpodbijanem sklepu (na 3. strani, 2. odstavek) opredelilo

tudi do postavljenega tožbenega zahtevka, saj je ocenilo, da je

tožeča stranka izkazala pravni interes za preprečitev preklicevanja

in prelaganja sklicanih skupščin, ne le skupščine dne 12.10.1995, pač

pa tudi eventuelne nadaljnje potrebne skupščine.

Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da tožbeni zahtevek, s katerim se

prepoveduje toženi stranki s fizično silo onemogočati pristop

delničarjev na skupščino tožene stranke, ne uživa pravnega varstva,

ker je taka prepoved obsežena že v samem zakonu. Prepovedni zahtevek

je po presoji pritožbenega sodišča v načelu dopusten, saj je s sodno

intervencijo mogoče prisiliti toženca k določenemu ravnanju

(primerjaj 224. člen, 226. člen in 227. člen ZIZ). Tako kot zgoraj

obrazloženo glede sklica točno določene skupščine pa tudi pri

prepovedi uporabljanja fizične sile za onemogočanje pristopa

delničarjev na skupščino velja, da je na splošno opredeljen tožbeni

zahtevek, ki se nanaša na vse delničarje tožene stranke, mogoče

omejiti le na točno določenega delničarja. Sodišče namreč vselej

lahko tožeči stranki ugodi v manjšem delu, kot zahteva, kar bo moralo

pri ponovnem odločanju o ugovoru tožene stranke zoper sklep o izdani

začasni odredbi upoštevati. Povedanemu velja dodati, da je glede na

vsebino izdane začasne odredbe le ta regulacijska, katere namen je

začasno urediti sporno razmerje. Zato ni utemeljena pritožbena

trditev, da vsebina začasne odredbe ne sme biti identična s tožbenim

zahtevkom. Neutemeljeno pa se pritožnik sklicuje tudi na 2. odstavek

283. člena ZGD, ker o sklicu skupščine odloča uprava družbe in ne

družba, zaradi česar je tožbeni zahtevek, ki družbi prepoveduje

preklicati in preložiti skupščine, napačen. Pritožbeno sodišče meni,

da pri tem ne gre za vsebinsko pomanjkljivost oziroma nedoslednost

tožbenega zahtevka. Če je kaj prepovedano družbi, se morajo ravnanj,

ki bi pomenila kršitev prepovedi, vzdržati tudi vsi njeni organi.

Pritrditi pa je pritožniku, da je prvostopenjsko sodišče pri presoji

nastanka nenadomestljive škode tožeči stranki kot delničarju tožene

stranke brez izdaje začasne odredbe, prekoračilo trditveno podlago

predloga za izdajo začasne odredbe, ko je presojalo morebitne

posledice preprečevanja udeležbe delničarja tožene stranke na njeni

skupščini. Nastanek nenadomestljive škode namreč tožnik utemeljuje z

dejstvom, da toženec nima več sklepčnega nadzornega sveta, zaradi

česar njegova uprava sploh nima več nadzora nad svojim poslovanjem.

Sicer pa tožnik v predlogu zatrjuje, da z izdano začasno odredbo

tožencu ne bo nastala nikakršna škoda (trditve na list. št. 10 spisa

x/200y). Pogoje za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 272. člena

ZIZ bi torej moralo prvostopenjsko sodišče presojati v okviru trditev

predlagatelja izdaje začasne odredbe. Ker tega prvostopenjsko sodišče

ni storilo, je zagrešilo bistveno postopkovno kršitev po 1. odstavku

339. člena ZPP, saj je odločanje o pogojih za izdajo začasne odredbe

mimo zatrjevanih dejstev lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost

izpodbijanega sklepa. Utemeljeni pritožbi toženca je zato pritožbeno

sodišče ugodilo, izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP

v zvezi s 15. členom ZIZ razveljavilo in zadevo vrnilo

prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o toženčevih pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku

165. člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS Sodba in sklep Pdp 1286/97
• VSK sklep II Cp 577/2005
• VSL sklep III Cp 3899/2005