VSL sklep I Cpg 1101/2005

Jedro

Zgolj polno poplačilo posameznega upnika z izpodbijanim dejanjem še

ne zadostuje za izkazanost objektivnega pogoja izpodbojnosti dejanja,

saj mora biti hkrati izkazan tudi negativni učinek na stečajno maso

stečajnega dolžnika.

Objektivni element izpodbojnosti asignacije stečajnega dolžnika

(oziroma njegovega pravnega prednika) je podan zgolj pod

predpostavko, da je v posledici asignacije prenehala terjatev

asignanta do asignata, s čimer se je zmanjšal obseg stečajne mase.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno

odločbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da pravno

dejanje stečajnega dolžnika A d.o.o. storjeno po njegovem pravnem

predniku B d.o.o. v korist tožene stranke in sicer nalog njegovemu

dolžniku C d.o.o., da obveznost do stečajnega dolžnika izpolni z

nakazilom 799.008,00 SIT toženi stranki ter pooblastilo toženi

stranki za sprejem tega zneska kot plačila obveznosti stečajnega

dolžnika, oboje z dne 20.8.2002, v posledici česar je tožena stranka

prišla do popolnega poplačila svoje terjatve do stečajnega dolžnika v

znesku 799.008,00 SIT, brez pravnega učinka napram stečajni masi

stečajnega dolžnika A d.o.o.. Toženi stranki je naložilo plačilo v

stečajno maso zneska 799.008,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi

od 22.8.2002 do plačila ter povrnitev pravdnih stroškov prvo tožeče

stranke v znesku 33.660,00 SIT in drugo tožeče stranke v znesku

276.933,08 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.5.2005 do

plačila.

Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka zaradi

napačne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb

pravdnega postopka in nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega

stanja ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo

spremeni in ugodi podanemu pobotu tožene stranke oziroma, da

izpodbijano sodbo razveljavi in tožbo zavrže oziroma, da izpodbijano

sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve

stopnje.

Tožeči stranki na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba je utemeljena.

Pravna podlaga za tožbeni zahtevek, ki ga uveljavljata tožeči stranki

je v 125. členu Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji

(nadaljevanje ZPPSL), ki ureja izpodbojnost dolžnikovih pravnih

dejanj v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka. Kot

izpodbojno dejanje tožeči stranki izpodbijata asignacijo družbe

B d.o.o., kot pravnega prednika drugo tožeče stranke, to je

stečajnega dolžnika, na podlagi katere je tožena stranka dne

20.8.2002 prišla do poplačila svoje terjatve v znesku 799.008,00 SIT.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila družba B d.o.o., katere

dejanje se izpodbija, dne 5.12.2002 pripojena k družbi A d.o.o., nad

katero je bil dne 12.6.2003 začet stečajni postopek. Izpodbijano

pravno dejanje je bilo torej storjeno znotraj enoletnega roka iz 1.

odstavka 125. člena ZPPSL in sicer s strani pravnega prednika

stečajnega dolžnika, ki je po storjenem izpodbijanem dejanju prenehal

zaradi pripojitve h kasnejšemu stečajnemu dolžniku. Pritožbeno

sodišče s tem v zvezi soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča,

da je takšno dejanje lahko izpodbojno po 1. odstavku 125. člena

ZPPSL, čeprav ni bilo storjeno s strani samega stečajnega dolžnika,

pri čemer pa morajo biti izkazani elementi izpodbojnosti, ki so

določeni v istem odstavku citiranega člena ZPPSL.

Za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika (oziroma

njegovega pravnega prednika) morata biti podana tako objektivni kot

subjektivni element izpodbojnosti. Za ugotovitev obstoja objektivnega

elementa izpodbojnosti mora sodišče izpodbijano dejanje preizkušati z

vidika učinka nasproti stečajni masi stečajnega dolžnika. Izpodbojno

je zgolj dejanje, ki ima za posledico neenakomerno ali zmanjšano

poplačilo stečajnih upnikov oziroma naklanjanje ugodnejšega položaja

posameznemu upniku. Tožeči stranki izpodbijata dejanje asignacije

pravnega prednika stečajnega dolžnika, v posledici katere naj bi bila

tožena stranka poplačana v višjem znesku, kot bi bila poplačana iz

stečajne mase. Toda zgolj polno poplačilo posameznega upnika z

izpodbijanim dejanjem še ne zadostuje za izkazanost objektivnega

pogoja izpodbojnosti dejanja, saj mora biti hkrati izkazan tudi

negativni učinek na stečajno maso stečajnega dolžnika.

Sodišče prve stopnje je v okviru ugotavljanja objektivnega elementa

izpodbojnosti ugotovilo, da je "sklenjena asignacijska pogodba imela

posledice za dolžnikovo premoženje, saj se dolžnikovo premoženje

(aktiva premoženja) ni povečalo, temveč se je za ta znesek zmanjšalo

in zato ima to dejanje objektivne elemente oškodovanja drugih

upnikov". Hkrati sodišče ocenjuje, da je "ob nespremenjenem obsegu

premoženja aktive toženi stranki zagotovilo ugodnejši način poplačila

njegove terjatve in zato tudi priviligiran položaj, zaradi katerega

je dosegla poplačilo svoje celotne terjatve". Po mnenju pritožbenega

sodišča so razlogi sodišča prve stopnje v tem delu, ki se tičejo

odločilnih dejstev za odločanje o tožbenemu zahtevku, nejasni in

nerazumljivi v posledici česar izpodbijane sodbe ni mogoče

preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz

14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, s čimer je podan

razveljavitveni razlog iz 1. odstavka 354. člena ZPP. Objektivni

element izpodbojnosti asignacije stečajnega dolžnika (oziroma

njegovega pravnega prednika) je podan zgolj pod predpostavko, da je v

posledici asignacije prenehala terjatev asignanta do asignata, s

čimer se je zmanjšal obseg stečajne mase. Na tej predpostavki je

tožeča stranka tudi utemeljevala tožbeni zahtevek v tožbi, s

trditvijo, da se je aktiva stečajnega dolžnika zaradi izpodbijanega

dejanja znižala za znesek, ki bi bil sicer plačan stečajnemu dolžniku

(glej točka II. tožbe). Sodba v tej smeri nima razlogov, oziroma so

si navedeni razlogi celo nasprotujoči, ko ugotavlja previlegiran

položaj tožene stranke ob nespremenjenem obsegu premoženja aktive

stečajnega dolžnika.

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo v nakazanem

okviru presojati obstoj objektivnega elementa izpodbojnosti

izpodbijanega dejanja asignacije pravnega prednika stečajnega

dolžnika.

V kolikor bo prvostopenjsko sodišče ugotovilo obstoj objektivnega

elementa izpodbojnosti, bo potrebno presoditi tudi glede

subjektivnega elementa izpodbojnosti, to je ali je tožena stranka

vedela ali bi morala vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko finančno

stanje. Obstoj subjektivnega elementa izpodbojnosti bo potrebno

presojati glede na čas storitve izpodbijanega dejanja. Ker je bilo

dejanje storjeno s strani pravnega prednika stečajnega dolžnika, je

subjektivni element lahko podan zgolj v smislu vedenja za slabo

ekonomsko finančno stanje družbe B d.o.o., ki je storila izpodbijano

dejanje. Subjektivni element izpodbojnosti je torej lahko podan zgolj

ob predpostavki, da je bila družba, ki je storila izpodbijano

dejanje, v slabem ekonomsko finančnem stanju. Drugo tožeča stranka je

v svojih trditvenih navedbah takšno stanje na strani B d.o.o.

zatrjevala, sklicujoč se na njeno insolventnost v času sklenitve

sporne asignacije. V primeru potrditve tako zatrjevane dejanske

podlage bo sodišče prve stopnje moralo preizkusiti trditve tožeče

stranke, glede zakonske domneve iz 1. točke 4. odstavka 125. člena

ZPPSL oziroma ali trditve tožene stranke zadostujejo za izpodbijanje

takšne domneve.

Pritožbeno sodišče opozarja na nerazumljivost izpodbijane sodbe tudi

v delu, ko je odgovorilo na uveljavljan "pogojni pobotni ugovor"

tožene stranke proti obema tožečima strankama. Sodišče prve stopnje

je ugovor zavrnilo sklicujoč se, da bo tožena stranka svoj zahtevek

lahko podala šele, ko bo prijavila v stečajnem postopku nad A

terjatev, ki ji bo nastala zaradi uspelega izpodbijanja dejanja v tem

postopku. Toženec se je v svojih trditvah pri utemeljitvi tako

postavljenega ugovora (točka 4. pripravljalne vloge) z dne 26.2.2005

skliceval na obstoj denarne terjatve na odškodninskem temelju tako

zoper prvo tožečo kot zoper drugo tožečo stranko. Nejasno je stališče

sodišča prve stopnje, da bo tožena stranka lahko po prijavi terjatve

v stečajnem postopku podala svoj zahtevek. Pobotni ugovor predstavlja

procesno obrambno sredstvo zoper terjatev tožeče stranke. Dopustnost

oziroma utemeljenost takšnega ugovora pa je potrebno preizkusiti tako

z vidika obstoja vzajemnosti med terjatvijo, ki jo uveljavljata

tožeči stranki in zatrjevano terjatvijo zoper prvo tožečo stranko

kakor tudi glede pobotljivosti s terjatvijo zoper drugo tožečo

stranko, upoštevaje določbo 119. člena ZPPSL.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena

ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 404/2003
• VSL sklep II Cp 1621/96
• VSL sodba I Cpg 638/2003