VSL sklep I Cp 6421/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2006:I.CP.6421.2005 |
Evidenčna številka: | VSL50652 |
Datum odločbe: | 01.02.2006 |
Področje: | civilno procesno pravo |
Institut: | prekinitev postopka |
Jedro
Kadar niso podani pogoji za obvezno prekinitev pravdnega postopka in
je potrebno reševati predhodno vprašanje, lahko sodišče samo o njem
odloča in v takem primeru na podlagi določb ZPP ni mogoče doseči
prekinitve postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja v drugi
pravdi. Zastavlja se lahko le vprašanje skladnosti take odločitve z
načelom procesne ekonomije.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka mora sama nositi svoje stroške odgovora na pritožbo.
Obrazložitev
Okrajno sodišče v R. je sklenilo, da se sklep, sprejet na glavni
obravnavi dne 15.9.2005 o prekinitvi tega postopka, razveljavi in se
postopek v tej zadevi ne prekine.
Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka. Izpodbija ga
iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega
stanja in kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno
sodišče sklep spremeni tako, da se postopek v tej zadevi prekine do
pravnomočne odločitve o izbrisni tožbi. Navaja, da je v skladu s
procesnim sklepom vložila izbrisno tožbo in jo predložila v
obravnavani zadevi. Tožeča stranka ni mogla postati lastnica
nepremičnine parcele št. 509/7 k.o. H., iz razlogov, ki so navedeni v
izbrisni tožbi. Če bo tožena stranka z izbrisno tožbo uspela, bo ta
odločitev neposredno vplivala tudi na odločitev v predmetni zadevi.
Zato gre za predhodno vprašanje in bi moral biti postopek prekinjen.
Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka. Predlaga, da se kot
neutemeljena zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje, njej pa
prizna tudi pritožbene stroške. Odločitev prvostopenjskega sodišča
šteje kot materialnopravno in procesnopravno povsem pravilno. Navaja,
da je že na prvi pogled jasno, da je izbrisna tožba neutemeljena, ker
jo je vložila neupravičena oseba, in da lastništva tožeče stranke ne
bo izpodbila. Pa tudi, če bi bila utemeljena, to ne bi bil razlog za
prekinitev postopka, saj lahko v pravdi za prenehanje vznemirjanj
tožbeni zahtevek vloži tudi domnevni lastnik.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje res ni ravnalo v skladu z določbami Zakona o
pravdnem postopku (ZPP), ko je svoj sklep, sprejet na glavni
obravnavi dne 15.9.2005, da se pravdni postopek v tej zadevi prekine
zaradi rešitve predhodnega vprašanja v pravdi, ki jo bo sprožila
tožena stranka z vložitvijo tožbe, spremenilo in odločilo, da se
postopek v tej zadevi ne prekine. Sodišče prve stopnje namreč samo
svojih sklepov zoper katere je dopustna pritožba ne bi smelo
razveljaviti, za kar gre v danem primeru, saj o pritožbi zoper sklep,
kadar je dovoljena pritožba po zakonu, odloča le sodišče druge
stopnje. Vendar pa v danem primeru tožena stranka te kršitve
postopka, ki je le relativnega značaja, ne uveljavlja, pritožbeno
sodišče pa nanjo ni dolžno paziti po uradni dolžnosti, ker ne gre za
bistvene kršitve določb postopka po 1, 2, 3, 6, 7,8, 11, 12 in 14
točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
V danem primeru niso podani in se tudi ne zatrjujejo pogoji za
obvezno prekinitev postopka po 205. členu ZPP. Sodišče pa lahko
prekine postopek, med drugim tudi če sklene, da ne bo samo reševalo
predhodnega vprašanja. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi zavzelo
stališče, da ni potrebna prekinitev postopka do pravnomočnosti
odločitve o vloženi izbrisni tožbi s strani tožene stranke. Ali so
podane predpostavke za uspeh v pravdi tožeče stranke zaradi
prenehanja vznemirjanj, ki se tičejo lastništva ali domnevnega
lastništva, kar bi sicer lahko bilo predhodno vprašanje, vedno lahko
odloča sodišče samo, ki obravnava zadevo, in če se tako odloči, ni
mogoče na podlagi določb ZPP doseči prekinitve postopka zaradi
rešitve predhodnega vprašanja v drugi pravdi. V takem primeru se
lahko zastavlja le vprašanje skladnosti take odločitve z načelom
procesne ekonomije. Glede na tožbene trditve in zavzeto stališče
tožene stranke v odgovoru na pritožbo pa ni razlogov, da ne bi
sodišče prve stopnje samo ugotovilo, ali je tožeča stranka lastnik
oziroma domnevni lastnik nepremičnine, na kateri zahteva prenehanje
vznemirjanj v smislu 99. člena Stvarnopravnega zakonika. Pritožbo
tožene stranke je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani
sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.
Tožeča stranka bo morala sama nositi svoje stroške odgovora na
pritožbo, ker stroški v zvezi z njim niso potrebni stroški, ki bi jih
morala povrniti nasprotna stranka, glede na določbo 366. člena ZPP pa
tudi odgovor na pritožbo zoper sklep ni predviden.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009