VSL sklep I Cpg 1178/2003

Jedro

Ugotovitev prvostopnega sodišča, da tožena stranka ni ponudila

relevantnih navedb, je prostispisna, saj je v vlogi z dne 22.5.2001

konkretizirano na drugačen način od tožeče stranke opisala okoliščine

škodnega dogodka. S tem, ko je prvostopno sodišče toženi stranki

neupravičeno očitalo pomanjkanje trditvene podlage in hkrati zavrnilo

dokazni predlog, s katerim je tožena stranka dokazovala drugačne

dejanske okoliščine, kot jih je zatrjevala tožeča stranka, je toženi

stranki dejansko onemogočila neenakopravno obravnavanje pred

sodiščem.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne

prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži do končne odločbe.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče v sporu majhne vrednosti

obdržalo v veljavi plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani opr.

št. I Plg 211/98 z dne 4.5.1998 in toženi stranki naložilo plačilo

pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 49.350,00 SIT.

Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka zaradi

zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb

pravdnega postopka ter predlagala pritožbenemu sodišču, da

izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne,

podrejeno temu pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v

ponovno odločanje prvostopenemu sodišču.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljevala na pravici iz

subrogacije po 1. odstavku 939. člena Zakona o obligacijskih

razmerjih (v nadaljevanju ZOR) in sicer kot zahtevek za povrnitev

izplačane odškodnine svojemu zavarovancu iz naslova škode, ki naj bi

jo povzročil zavarovanec tožene stranke. Za utemeljitev tovrstnega

zahtevka mora tožnik torej izkazati odškodninsko odgovornost toženca

za nastalo škodo, kakor tudi, da je tožnik oškodovancu nastalo škodo

poravnal. Prvostopno sodišče je v izpodbijani sodbi na odškodninsko

odgovornost zavarovanca tožene stranke sklepalo zgolj iz ugotovitev v

policijskem zapisniku PPP Ljubljana II (A 2 do A 8) in sicer iz

navedb, da je "voznik A.A. dne 2.6.1996 vozil lastni osebni avtomobil

po izvozu iz parkirišča Vodnikove ceste v Ljubljani, pri hišni št.

155 in ob tem ni vozil ob desni strani vozišča v smeri vožnje, s

čimer je povzročil prometno nesrečo". Na osnovi takšnih ugotovitev pa

je materialnopravno napačno sklepanje prvostopnega sodišča, da je

zgolj s tem, tožeča stranka dokazala, da je zavarovanec tožene

stranke odgovoren za nastalo škodo. Obrazložitev prvostopnega

sodišča namreč nima nobenih materialno pravnih razlogov glede obstoja

škode kot elementa odškodninske odgovornosti, v posledici česar je

dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, s čimer je podan

razveljavitveni razlog iz 2. odstavka 458. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče pa opozarja tudi na ugotovljeno absolutno bistveno

kršitev pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Tožena stranka je v trditvenih navedbah zatrjevala drugačne dejanske

okoliščine v zvezi s škodnim primerom, na osnovi česar je zanikala

odgovornost svojega zavarovanca za nastalo škodo in s tem v zvezi

tudi ponudila ustrezne dokaze, med drugim tudi zaslišanje zavarovanca

tožene stranke. Prvostopno sodišče je tovrsten dokazni predlog

zavrnilo z utemeljitvijo, da so predlagane priče že ob času nastanka

prometne nesreče podale svoje izjave o dogodku in ni bilo mogoče

pričakovati, da bi predlagane priče povedale kaj novega ali drugače,

kot so že izjavile. S takšnimi razlogi se pritožbeno sodišče ne

strinja. Res je, da sodišče odloča o tem katere od predlaganih

dokazov bo izvedlo za ugotovitev odločilnih dejstev (2.odst. 213.čl.

ZPP). Vendar mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o

zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (1.odst. 5.čl. ZPP). V

kolikor ena stranka ponudi drugačno trditveno podlago od nasprotne

stranke in s tem v zvezi ponudi dokaze (1.odst.7.čl. ZPP), se mora

sodišče do takšnih trditev opredeliti. Ugotovitev prvostopnega

sodišča, da tožena stranka ni ponudila relevantnih navedb, je

protispisna, saj je v vlogi z dne 22.5.2001 konkretizirano na

drugačen način od tožeče stranke opisala okoliščine škodnega dogodka.

S tem, ko je prvostopno sodišče toženi stranki neupravičeno očitalo

pomanjkanje trditvene podlage in hkrati zavrnilo dokazni predlog, s

katerim je tožena stranka dokazovala drugačne dejanske okoliščine,

kot jih je zatrjevala tožeča stranka, je toženi stranki dejansko

onemogočila enakopravno obravnavanje pred sodiščem. Ob dejstvu, da

sta se pravdni stranki sklicevali na nasprotujoče si trditve svojih

zavarovancev, prvostopno sodišče ne bi smelo dokaznega predloga

zavrniti zgolj zaradi pričakovanja, da bosta priči pri nasprotujočih

si izjavah vztrajali. Tudi v kolikor bi se to dejansko izkazalo za

resnično, je naloga sodišča, da z ustrezno dokazno oceno vseh

dokazov ugotovi pravilno dejansko stanje in s tem preizkusi trditveno

podlago pravdnih strank, v posledici česar bo odločilo o

utemeljenosti tožbenega zahtevka. S tem ko je sodišče zavrnilo

izvedbo dokaznega predloga z zaslišanjem predlaganih prič, sklicujoč

se na nerelevantnost pričakovanih izpovedi, je sodišče podalo dokazno

oceno predlaganih dokazov, ne da bi jih sploh izvedlo, s čimer je

bila toženi stranki dejansko odvzeta možnost enakopravnega

obravnavanja pred sodiščem (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP), s

čimer je podan razveljavitveni razlog iz 1. odstavka 354. člena ZPP.

V ponovljenem postopku bo prvostopno sodišče moralo ugotovljene

pomanjkljivosti v postopku odpraviti in v okviru dokaznih predlogov

pravdnih strank ugotoviti relevantne dejanske okoliščine v zvezi s

spornim škodnim dogodkom. Kot v pritožbi pravilno opozarja pritožnik,

pa bo pri tem glede na ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno

moralo izhajati iz določbe 178. člena ZOR, ki ureja odgovornost pri

nesreči večih udeleženih motornih vozil. Opozoriti pa je na

potrebnost preizkusa pravilnosti pooblastila pooblaščenca tožeče

stranke, ki je podpisano s strani direktorja območne enote tožeče

stranke, ki nima statusa pravne osebe in ni stranka tega postopka.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena

ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Kp 85/2005
• VSL sklep II Cp 1623/2005
• VSK sodba I Cp 420/2005