VSL sklep I Cpg 1178/2003
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Gospodarski oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CPG.1178.2003 |
Evidenčna številka: | VSL05257 |
Datum odločbe: | 27.01.2005 |
Področje: | ODŠKODNINSKO PRAVO |
Institut: | subrogacija - zavrnitev dokaznega predloga |
Jedro
Ugotovitev prvostopnega sodišča, da tožena stranka ni ponudila
relevantnih navedb, je prostispisna, saj je v vlogi z dne 22.5.2001
konkretizirano na drugačen način od tožeče stranke opisala okoliščine
škodnega dogodka. S tem, ko je prvostopno sodišče toženi stranki
neupravičeno očitalo pomanjkanje trditvene podlage in hkrati zavrnilo
dokazni predlog, s katerim je tožena stranka dokazovala drugačne
dejanske okoliščine, kot jih je zatrjevala tožeča stranka, je toženi
stranki dejansko onemogočila neenakopravno obravnavanje pred
sodiščem.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne
prvostopnemu sodišču v novo sojenje.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži do končne odločbe.
Obrazložitev
Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče v sporu majhne vrednosti
obdržalo v veljavi plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani opr.
št. I Plg 211/98 z dne 4.5.1998 in toženi stranki naložilo plačilo
pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 49.350,00 SIT.
Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka zaradi
zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb
pravdnega postopka ter predlagala pritožbenemu sodišču, da
izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne,
podrejeno temu pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v
ponovno odločanje prvostopenemu sodišču.
Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba je utemeljena.
Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljevala na pravici iz
subrogacije po 1. odstavku 939. člena Zakona o obligacijskih
razmerjih (v nadaljevanju ZOR) in sicer kot zahtevek za povrnitev
izplačane odškodnine svojemu zavarovancu iz naslova škode, ki naj bi
jo povzročil zavarovanec tožene stranke. Za utemeljitev tovrstnega
zahtevka mora tožnik torej izkazati odškodninsko odgovornost toženca
za nastalo škodo, kakor tudi, da je tožnik oškodovancu nastalo škodo
poravnal. Prvostopno sodišče je v izpodbijani sodbi na odškodninsko
odgovornost zavarovanca tožene stranke sklepalo zgolj iz ugotovitev v
policijskem zapisniku PPP Ljubljana II (A 2 do A 8) in sicer iz
navedb, da je "voznik A.A. dne 2.6.1996 vozil lastni osebni avtomobil
po izvozu iz parkirišča Vodnikove ceste v Ljubljani, pri hišni št.
155 in ob tem ni vozil ob desni strani vozišča v smeri vožnje, s
čimer je povzročil prometno nesrečo". Na osnovi takšnih ugotovitev pa
je materialnopravno napačno sklepanje prvostopnega sodišča, da je
zgolj s tem, tožeča stranka dokazala, da je zavarovanec tožene
stranke odgovoren za nastalo škodo. Obrazložitev prvostopnega
sodišča namreč nima nobenih materialno pravnih razlogov glede obstoja
škode kot elementa odškodninske odgovornosti, v posledici česar je
dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, s čimer je podan
razveljavitveni razlog iz 2. odstavka 458. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče pa opozarja tudi na ugotovljeno absolutno bistveno
kršitev pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Tožena stranka je v trditvenih navedbah zatrjevala drugačne dejanske
okoliščine v zvezi s škodnim primerom, na osnovi česar je zanikala
odgovornost svojega zavarovanca za nastalo škodo in s tem v zvezi
tudi ponudila ustrezne dokaze, med drugim tudi zaslišanje zavarovanca
tožene stranke. Prvostopno sodišče je tovrsten dokazni predlog
zavrnilo z utemeljitvijo, da so predlagane priče že ob času nastanka
prometne nesreče podale svoje izjave o dogodku in ni bilo mogoče
pričakovati, da bi predlagane priče povedale kaj novega ali drugače,
kot so že izjavile. S takšnimi razlogi se pritožbeno sodišče ne
strinja. Res je, da sodišče odloča o tem katere od predlaganih
dokazov bo izvedlo za ugotovitev odločilnih dejstev (2.odst. 213.čl.
ZPP). Vendar mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o
zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (1.odst. 5.čl. ZPP). V
kolikor ena stranka ponudi drugačno trditveno podlago od nasprotne
stranke in s tem v zvezi ponudi dokaze (1.odst.7.čl. ZPP), se mora
sodišče do takšnih trditev opredeliti. Ugotovitev prvostopnega
sodišča, da tožena stranka ni ponudila relevantnih navedb, je
protispisna, saj je v vlogi z dne 22.5.2001 konkretizirano na
drugačen način od tožeče stranke opisala okoliščine škodnega dogodka.
S tem, ko je prvostopno sodišče toženi stranki neupravičeno očitalo
pomanjkanje trditvene podlage in hkrati zavrnilo dokazni predlog, s
katerim je tožena stranka dokazovala drugačne dejanske okoliščine,
kot jih je zatrjevala tožeča stranka, je toženi stranki dejansko
onemogočila enakopravno obravnavanje pred sodiščem. Ob dejstvu, da
sta se pravdni stranki sklicevali na nasprotujoče si trditve svojih
zavarovancev, prvostopno sodišče ne bi smelo dokaznega predloga
zavrniti zgolj zaradi pričakovanja, da bosta priči pri nasprotujočih
si izjavah vztrajali. Tudi v kolikor bi se to dejansko izkazalo za
resnično, je naloga sodišča, da z ustrezno dokazno oceno vseh
dokazov ugotovi pravilno dejansko stanje in s tem preizkusi trditveno
podlago pravdnih strank, v posledici česar bo odločilo o
utemeljenosti tožbenega zahtevka. S tem ko je sodišče zavrnilo
izvedbo dokaznega predloga z zaslišanjem predlaganih prič, sklicujoč
se na nerelevantnost pričakovanih izpovedi, je sodišče podalo dokazno
oceno predlaganih dokazov, ne da bi jih sploh izvedlo, s čimer je
bila toženi stranki dejansko odvzeta možnost enakopravnega
obravnavanja pred sodiščem (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP), s
čimer je podan razveljavitveni razlog iz 1. odstavka 354. člena ZPP.
V ponovljenem postopku bo prvostopno sodišče moralo ugotovljene
pomanjkljivosti v postopku odpraviti in v okviru dokaznih predlogov
pravdnih strank ugotoviti relevantne dejanske okoliščine v zvezi s
spornim škodnim dogodkom. Kot v pritožbi pravilno opozarja pritožnik,
pa bo pri tem glede na ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno
moralo izhajati iz določbe 178. člena ZOR, ki ureja odgovornost pri
nesreči večih udeleženih motornih vozil. Opozoriti pa je na
potrebnost preizkusa pravilnosti pooblastila pooblaščenca tožeče
stranke, ki je podpisano s strani direktorja območne enote tožeče
stranke, ki nima statusa pravne osebe in ni stranka tega postopka.
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena
ZPP.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009