VSL sklep I Cpg 141/2005

Jedro

V primeru, če se sodišče prve stopnje, ki odloča o začasni odredbi v

že uvedenem pravdnem postopku, izreče za krajevno nepristojno za

sojenje, se ta odločitev posledično nanaša tudi na (ne)pristojnost

sodišča za odločanje o začasni odredbi.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

 

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom se je sodišče prve stopnje izreklo za

krajevno nepristojno za sojenje v zadevi in odločilo, da zadevo po

pravnomočnosti sklepa odstopi Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot

stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.

Zoper sklep je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo in

pritožbenemu sodišču predlagala, da ji ugodi, izpodbijani

sklep "odpravi", tako da se predmetni spor vodi pri krajevno

pristojnem sodišču v Novem mestu.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožeča stranka pred

Okrožnim sodiščem v Novem mestu dne 23.9.2004 vložila zoper toženo

stranko tožbo zaradi plačila 25.786.891,00 SIT s pp in predlog za

izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve. Sodišče prve

stopnje je s sklepom, opr. št. ... z dne ... izdalo začasno odredbo.

Tožena stranka je zoper sklep vložila ugovor, o katerem sodišče še ni

odločilo. Na ugovor tožene stranke o krajevni nepristojnosti sodišča,

ki ga je podala v odgovoru na tožbo, je sodišče prve stopnje izdalo

izpodbijani sklep.

Po oceni pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča

materialnopravno pravilna. Na pravilno ugotovljeno in s pritožbo

neizpodbijano ugotovljeno dejansko stanje, da sta se pravdni stranki

sporazumeli o krajevni pristojnosti sodišča po sedežu

leasingodajalca, to je tožeče stranke, ki ima sedež v Ljubljani (69.

člen ZPP), se je sodišče prve stopnje na ugovor tožene stranke, ki ga

je podala v odgovoru na tožbo, pravilno izreklo za krajevno

nepristojno za sojenje v tej zadevi (prvi odstavek 22. člena ZPP).

Dejstvo, da je tožena stranka podala ugovor krajevne nepristojnosti v

odgovoru na tožbo, ne pa tudi v ugovoru zoper sklep o začasni

odredbi, na pravilnost izpodbijane odločitve nima nobenega vpliva.

Pristojnost sodišča za odločanje o začasni odredbi je v primeru, če

je že uveden pravdni postopek, vezana na krajevno in stvarno

pristojnost tistega sodišča, ki je pristojno odločati o sporu (drugi

odstavek 266. člena ZIZ). V primeru, če pa se sodišče prve stopnje,

ki odloča o začasni odredbi v že uvedenem pravdnem postopku, izreče

za krajevno nepristojno za sojenje, se ta odločitev posledično nanaša

tudi na (ne)pristojnost sodišča za odločanje o začasni odredbi. Zato

je sodišče prve stopnje pri odločitvi pravilno upoštevalo ugovor

tožene stranke, ki ga je podala v odgovoru na pritožbo (prvi odstavek

22. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 266. člena ZIZ) in se

izreklo za krajevno nepristojno za sojenje v zadevi, s tem pa tudi za

odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi. S tem pa se

izkaže, da smiselno uveljavljana pritožbena razloga zmotne ugotovitve

dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava nista podana.

Ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene izmed kršitev določb

postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti

(drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je

neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo

(2. točka 365. člena ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep R 48/2000
• VSL sodba in sklep II Cp 46/99
• VSL sklep I Cp 723/99