VSL sklep IV Cp 4262/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:IV.CP.4262.2005 |
Evidenčna številka: | VSL50068 |
Datum odločbe: | 15.09.2005 |
Področje: | nepravdno pravo |
Institut: | nepravdni postopek - umik predloga - stiki otroka s staršem |
Jedro
Predlagatelj je zahteval določitev stikov z otrokom. Predlagatelj
lahko predlog umakne (23. člen ZNP), vsak udeleženec pa lahko v 15
dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje
postopka (1. odstavek 24. člena ZNP). Sodišče prve stopnje je zato
ravnalo pravilno, ko je po umiku predloga zahtevalo izjavo nasprotne
stranke in nato na njen predlog nadaljevalo postopek za določitev
otrokovih stikov. Po predlogu za določitev otrokovih stikov namreč
sodišče uredi stike tako, da se pri tem v največji možni meri
upošteva otrokova korist. To pa pomeni, da predlog vsebuje ureditev
stikov od tistih v najširšem možnem obsegu do tistih, ki stike
omejujejo ali celo preprečujejo - vse seveda upoštevajoč otrokove
koristi v konkretnem primeru. Sodišče prve stopnje je torej tudi
pravilno odločilo, da se nepravdni postopek glede na predlog
nasprotne udeleženke nadaljuje.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nepravdni postopek po umiku
predloga predlagatelja zaradi spornih stikov nadaljuje po predlogu
nasprotne udeleženke zaradi prekinitve stikov. Zoper sklep se je
pravočasno pritožil predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov po 1.
odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v
zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP).
Navaja, da nepravdna zadeva ni bila dodeljena po sodnem redu v
reševanje okrožni sodnici mag. M.K., pač pa si je tega sama vzela v
reševanje in tudi sama določila, da gre za nepravdno zadevo oziroma
je določila opravilno številko N 257/2005. Predlagatelj je sodišču
posredoval obvestilo, da nasprotna udeleženka noče izvršiti sodne
poravnave v pravdni zadevi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod
opr. št. P 3556/2004-IV z dne 16.3.2005, in sicer da noče dovoliti
stikov predlagatelju z njegovo hčerko. Predlagatelj je namreč
naslovil dopis na sodnico, ki je odločala v omenjeni pravdni zadevi.
Stiki so že pravnomočno določeni s sodno poravnavo. Stiki niso
sporni, pač pa jih nasprotna udeleženka ne dovoli, o čemer je
predlagatelj obvestil sodišče. Zato je treba sporočilo oziroma dopis
predlagatelja šteti kot nepopolno vlogo, ker iz nje ni razvidna
vsebina zahteve za sodno varstvo. Te vloge sodišče sploh ne more
obravnavati, temveč je dolžno predlagatelja pozvati na dopolnitev
vloge v določenem roku, če predlagatelj vloge v roku ne dopolni, pa
jo je dolžno zavreči. Če pa jo dopolni, mora presoditi, ali je o
določitvi stikov že pravnomočno odločeno. Če je, mora zahtevo za
sodno varstvo zavreči. Predlog nasprotne udeleženke za nadaljevanje
postopka zaradi prekinitve stikov, je treba zavreči, ker je o stikih
med očetom in hčerko že odločeno s sodno poravnavo. Nasprotna
udeleženka nima pravnega interesa za nadaljevanje postopka. Če pa
nasprotna udeleženka ne dovoli in ne omogoči stikov, bo predlagatelj
vložil tožbo za predodelitev otroka v njegovo varstvo in vzgojo
oziroma bo vložil izvršbo na podlagi sodne poravnave. Predlagatelj
uvodoma predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi
in zavrže predlog nasprotne udeleženke za nadaljevanje tega postopka,
ob koncu pa še, naj pritožbeno sodišče razpiše ustno obravnavo, na
njej pa zasliši obe stranki in pregleda spis Okrožnega sodišča v
Ljubljani opr. št. P 3556/2004-IV. Pritožba ni utemeljena. S sodno
poravnavo, sklenjeno v pravdni zadevi pred Okrožnim sodiščem v
Ljubljani pod opr. št. P 3556/2004-IV z dne 16.3.2005, sta se stranki
tega nepravdnega postopka med drugim dogovorili, da se stiki med
očetom in njegovo hčerko K. izvajajo en dan v tednu v popoldanskem
času od 15. ure do najkasneje 19. ure in en vikend v mesecu od petka
od 15. ure do nedelje do 19. ure, pri čemer oba starša vnaprej
dogovarjata dneve stikov, oče pa svojo hči prevzame v vrtcu ob 15.
uri in jo do 19. ure vrne njeni materi na dom. S to poravnavo se je
končal pravdni postopek po tožbi matere in nasprotni tožbi očeta
zaradi dodelitve otroka, plačevanja preživnine in ureditve otrokovih
stikov. Že po sklenjeni poravnavi je dne 19.4.2005 predlagatelj (v
pravdi toženec) poslal sodišču "obvestilo",
s katerim je sporočil, da je po sklenjeni poravnavi imel stik z
otrokom le enkrat, dne 29.4.2005 pa je sodišče prejelo njegovo
"prošnjo", naj sodišče določi točno datume oziroma dneve stikov v
tednu in vikendov v mesecu. Res sta se stranki o otrokovih stikih
dogovorili s sodno poravnavo z dne 16.3.2005. Res je tudi, da pravda
o predmetu, o katerem je že sklenjena sodna poravnava, ni dopustna in
sodišče v takem primeru tožbo zavrže. Navedeno določilo 308. člena
ZPP se smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku (37. člen ZNP).
Vendar pa v konkretnem primeru sodna poravnava, ki naj bi
predstavljala izvršilni naslov za izvrševanje otrokovih stikov (1.
točka 2. odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v
nadaljevanju ZIZ), ni primeren izvršilni naslov, saj predmet
obveznosti ni dovolj določno opredeljen (21. člen ZIZ) - določen je
sicer obseg stikov, vendar ne tako, da bi bilo mogoče ugotoviti,
kateri dan v tednu in kateri vikend v mesecu ima otrok stike z
očetom. To je nenazadnje ugotovil tudi sam predlagatelj, saj je v
"prošnji" predlagal, naj sodišče prve stopnje določi točen dan v
tednu, v katerem bo imel stike z otrokom. Sklenjena sodna poravnava
tako v obravnavanem primeru ne prestavlja ovire za določitev
otrokovih stikov. Prav tako pa sama sklenitev sodne poravnave ne kaže
na to, da stiki niso sporni - v takem primeru predlagatelj sodišča ne
bi obveščal o tem z vlogama z dne 19.4.2005 in 29.4.2005. Predlog v
nepravdnem postopku mora med drugim vsebovati opis razmerja oziroma
stanje, o katerem naj sodišče odloči (21. člen ZNP). Ker v nepravdnem
postopku sodišče ureja razmerja med določnimi osebami, predlog ne
vsebuje določnega zahtevka, kot to velja za tožbo v pravdnem postopku
(1. odstavek 180. člena ZPP). "Prošnja" predlagatelja nedvomno
vsebuje opis razmerja, ki naj ga sodišče uredi. Dejstvo, da je to
vlogo podal kot toženec v (že končanem) pravdnem postopku, na takšen
zaključek ne vpliva. Vloge strank se namreč obravnavajo po njihovi
vsebini in ne zgolj oznaki vloge. Vsebina "prošnje" pa je nedvoumna:
predlagatelj zahteva točno določitev stikov z otrokom tako, da bo te
stike lahko dosegel tudi na prisilen način (v skladu z 238.f členom
ZIZ). Predlog nasprotnega udeleženca (oziroma toženca v pravdnem
postopku) je tako popoln in sodišču ni bilo treba pozivati
predlagatelja na njegovo dopolnitev po 108. členu ZPP v zvezi s 37.
členom ZNP. Predlagatelj je res svoj predlog ("prošnjo") vložil v (že
končanem) pravdnem postopku. Povedano je že bilo, da je treba vloge
strank obravnavati po vsebini in da takšna obravnava predlagateljeve
vloge narekuje zaključek, da gre za predlog za določitev stikov z
otrokom. O stikih pa odloča sodišče v nepravdnem postopku (3. in 4.
odstavek 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).
Kadar sodišče ugotovi, da bi bilo treba opraviti postopek po pravilih
nepravdnega postopka, ustavi s sklepom pravdni postopek in po
pravnomočnosti sklepa postopek nadaljuje po pravilih nepravdnega
postopka pred pristojnim sodiščem (1. odstavek 21. člena ZPP). Zato
je sodišče ravnalo prav, ko je vlogo obravnavalo kot predlog v
nepravdnem postopku, čeprav formalno ni izdalo sklepa po 21. členu
ZPP. Predlagatelj nadalje očita sodišču prve stopnje, da zadeva ni
bila dodeljena konkretni sodnici v skladu z določbami Sodnega reda.
Pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka, ki se nanaša na
pravilno sestavo sodišča, je podan, če je bilo sodišče nepravilno
sestavljeno ali če je pri izdaji odločbe sodeloval sodnik, ki ni
sodeloval na glavni obravnavi in če je pri izdaji odločbe sodeloval
sodnik, ki bo moral biti po zakonu izločen oziroma ki je bil s
sklepom predsednika oziroma predstojnika sodišča izločen (1. in 2.
točka 2. odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom
ZNP). Ta kršitev s tem, da je sodnica iz pravdnega spisa izločila
vlogo stranke in v skladu z 21. členom ZPP obravnavala to vlogo v
nepravdnem postopku, ni podana. Pritožbeno sodišče torej iz tega
razloga pritožbi ni moglo ugoditi, sicer pa ima stranka na voljo
druga sredstva za uveljavljanje morebitnih kršitev določb Sodnega
reda o dodeljevanju zadev. Predlagatelj lahko predlog umakne (23.
člen ZNP), vsak udeleženec pa lahko v 15 dneh od dneva, ko je bil
obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka (1. odstavek 24.
člena ZNP). Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je po
umiku predloga zahtevalo izjavo nasprotne stranke in nato na njen
predlog nadaljevalo postopek za določitev otrokovih stikov. Po
predlogu za določitev otrokovih stikov namreč sodišče uredi stike
tako, da se pri tem v največji možni meri upošteva otrokova korist.
To pa pomeni, da predlog vsebuje ureditev stikov od tistih v
najširšem možnem obsegu do tistih, ki stike omejujejo ali celo
preprečujejo - vse seveda upoštevajoč otrokove koristi v konkretnem
primeru. Sodišče prve stopnje je torej tudi pravilno odločilo, da se
nepravdni postopek glede na predlog nasprotne udeleženke nadaljuje,
za takšno nadaljevanje pa ima tudi pravni interes. Pritožbeno sodišče
je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi tožena stranka
izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi,
na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je
na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrnilo
pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009