VSL sklep I Cp 6388/2005

Jedro

Sodišče je zaznambo izvršbe dovolilo na podlagi 86. člena ZZK-1, po

katerem zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o

zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo

izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki

mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Pravilnosti izdaje sklepa o

izvršbi in njegove pravnomočnosti zemljiškoknjižno sodišče samo ne

more presojati, prav tako pa tudi ne morebitnih nepravilnosti, do

katerih naj bi prišlo v izvršilnem postopku. Pritožnika trdita, da

izvršilno sodišče ne bi smelo nepravnomočnega sklepa o izvršbi na

podlagi verodostojne listine poslati zemljiškoknjižnemu sodišču

zaradi zaznambe izvršbe (3. odstavek 45. člena ZIZ). Njun sklep še ni

pravnomočen, saj se po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi

verodostojne listine nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper

plačilni nalog. Če je tako, pa to pomeni, da so podani pogoji za

izbris zaznambe izvršbe po 1. točki 1. odstavka 90. člena ZZK-1. Če

se postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne

listine res nadaljuje kot postopek pri ugovoru zoper plačilni nalog,

je namreč moralo izvršilno sodišče sklep o izvršbi na podlagi

verodostojne listine razveljaviti v delu, v katerem je dovolilo

izvršbo (2. odstavek 62. člen ZIZ). Izvršilno sodišče očitno

zemljiškoknjižnega sodišča o tem ni obvestilo in priložilo sklepa, ki

je podlaga za vpis (2. odstavek 90. člena ZZK-1), nedvomno pa z njim

razpolagata nasprotna udeleženca, saj sta stranka v izvršilnem

postopku in lahko tudi sama predlagata izbris zaznambe. V primerih,

ko zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih po uradni dolžnosti,

namreč lahko odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga (3.

odstavek 125. člena ZZK-1). Četudi je torej izvršilno sodišče ravnalo

v nasprotju s 3. odstavkom 45. člena ZIZ, tega v zemljiškoknjižnem

postopku zaradi dovolitve zaznambe izvršbe ni mogoče odpraviti, pač

pa je mogoče v novem zemljiškoknjižnem postopku doseči izbris

zaznambe izvršbe, če se bo izkazalo, da so za to izpolnjeni pogoji.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve

stopnje ter se dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o

dovolitvi vpisa.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje s sklepom zavrnilo ugovor nasprotnih udeležencev

in potrdilo sklep strokovne sodelavke, s katerim je po uradni

dolžnosti dovolila zaznambo izvršbe opr. št. In 03/00069 po sklepu o

izvršbi z dne 13.11.2003 v korist upnika Z.d.o.o. pri nepremičninah

parc. št. 346/3, 347/2 in 364/9 k.o. D., last nasprotnih udeležencev.

Zoper sklep sta se pravočasno pritožila nasprotna udeleženca.

Navajata, da gre za očitno napačno uporabo zakona, saj je nepravilno

stališče glede pravnomočnosti akta in da Zakon o zemljiški knjigi (v

nadaljevanju ZZK-1) ne določa, da bi moral biti sklep o dovolitvi

izvršbe pred dovoljeno zaznambo pravnomočen. V obrazložitvi strokovna

sodelavka ni navedla, kateri zakon je uporabila pri odločanju, zato

jima kot neukima strankama ni bila dana možnost v postopku ugovora

uporabiti pravilen zakon. Sodišče bi jumoralo kot neuki stranki

ustrezno poučiti in ugovorne navedbe upoštevati vsebinsko in ne zgolj

formalno. Zato je sodišče kršilo tudi postopkovna pravila in njuno

ustavno pravico do pravnega sredstva. V letu 2002 sta nasprotna

udeleženca sklenila pogodbo s podjetjem Z.d.o.o. Na podlagi te

pogodbe Z. d.o.o. po sodni poti uveljavlja določene denarne terjatve

do nasprotnih udeležencev. Zato je vložil izvršilni predlog, o

katerem je sodišče odločilo dne 13.11.2003. S tem sklepom je sodišče

na podlagi verodostojne listine, to je fakture dovolilo predlagano

izvršbo, vendar na denarni terjatvi in ne na nepremičnini, kot zmotno

navaja zemljiškoknjižno sodišče. Ta sklep je bil posredovan zemljiški

knjigi in na njegovi podlagi dovoljena sporna zaznamba. Proti sklepu

o izvršbi z dne 13.11.2003 pa sta nasprotna udeleženca vložila ugovor

in spor se sedaj rešuje pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, o čemer

je moralo biti seznanjeno tudi Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je

moralo odstopiti svoj spis. Sklep z dne 13.11.2003 še ni pravnomočen,

da bi lahko zemljiškoknjižna referentka dovolila zaznambo. Svoje

prepričanje nasprotna udeleženca sedaj argumentirata z določbo 3.

odstavka 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju

ZIZ), po kateri sodišče vroči sklep o izvršbi na podlagi verodostojne

listine sodišču, ki mora opraviti zaznambo sklepa v javni knjigi,

šele, ko postane ta pravnomočen. Zato se ne strinjata z ugotovitvijo

sodišča, da zemljiškoknjižno sodišče odloči le na podlagi obvestila

izvršilnega sodišča, kateremu je lahko priložen tudi nepravnomočen

sklep, kot naj bi izhajalo iz 86. člena ZZK-1. To določilo pač ne

velja za izvršbe na podlagi verodostojne listine. Tudi sicer iz tega

določila ne izhaja, da je lahko obvestilu priložen nepravnomočen

sklep. Gre torej za napako strokovne sodelavke, ki je postopek

vodila, ali za napako sodišča, ki je posredovalo sklep v zaznambo,

ter končno napako sodišča, ki je odločalo o ugovoru. Sodišče ne bi

smelo posredovati nepravnomočnega sklepa o izvršbi zemljiški knjigi,

referentka pa bi morala preveriti, ali ima za zaznambo ustrezno

pravno podlago. Ugovorni organ bi moral ne glede na formalnost

postopka upoštevati tudi dejstvo, da ima po 1. odstavku 87. člena

ZZK-1 zaznamba izvršbe za posledico, da upnik, na čigar predlog je

bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa

pridobi na nepremičnini hipoteko. V pravni državi pa ni mogoče

pridobiti nobene pravice na podlagi nepravnomočnega akta. Predlagata,

da se izpodbijani sklep razveljavi ter odloči, da ni pogojev za

zaznambi izvršbe. Pritožba ni utemeljena. S trditvijo, da strokovna

sodelavka ni navedla predpisa, na katerega je oprla svojo odločitev

in da je bila zato kršena pravica do pravnega sredstva, pritožnika

uveljavljata bistveno kršitev določb postopka zaradi odvzema možnosti

obravnavanja pred sodiščem oziroma kršitve načela kontradiktornosti.

Vendar pa je v zemljiškoknjižnem to načelo omejeno, saj sme praviloma

zemljiškoknjižno sodišče na prvi stopnji odločiti, ne da bi

udeležencem postopka vročilo predlog za vpis oziroma jim drugače

zagotovilo možnost, da se izjavijo o predlogu za vpis oziroma o

vpisu, o katerem odloča po uradni dolžnosti (123. člen ZZK-1). Poleg

tega mora biti sklep o vpisu obrazložen le, če se z njim zavrže

oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne

opravi (3. odstavek 152. člena ZZK-1). Strokovna sodelavka, ki je

vpis opravila, torej sklepa ni bila dolžna obrazložiti, sklep o

ugovoru, ki ga je izdala zemljiškoknjižna sodnica, pa je ustrezno

obrazložen in daje odgovor na ugovorne navedbe nasprotnih

udeležencev. Sodišče prve stopnje je zaznambo izvršbe dovolilo na

podlagi določila 86. člena ZZK-1. Po tem določilu zemljiškoknjižno

sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s

katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na

podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep

o izvršbi. Iz sklepa o izvršbi z dne 13.11.2003 je razvidno, da je

bila zaradi izterjave denarne terjatve dovoljena izvršba na

nepremičnine vl. št. 222 k.o. D. na parcele št. 364/9, 346/3 in

347/2, last nasprotnih udeležencev, vsakega do 1/2. Zmotno torej

pritožnika menita, da je bila dovoljena izvršba na denarno terjatev

in ne na nepremičnine. Zemljiškoknjižno sodišče pravilno ugotavlja,

da je zemljiškoknjižni postopek formalen, saj v njem zemljiškoknjižno

sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere

zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v

zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče je

pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v

zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe izvršbe, torej je pravilno

presodilo, da so pogoji za zaznambo izvršbe po 1. odstavku 86. člena

ZZK-1 podani. Pravilnosti izdaje sklepa o izvršbi in njegove

pravnomočnosti pa zemljiškoknjižno sodišče samo niti ne more

presojati, prav tako pa tudi ne morebitnih nepravilnosti, do katerih

naj bi prišlo v izvršilnem postopku. Ravno slednje pa zatrjujeta

pritožnika. Trdita namreč, da bi izvršilno sodišče ne smelo

nepravnomočnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine

poslati zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe, saj se

sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine po določilu 3.

odstavka 45. člena ZIZ vroči sodišču, ki mora opraviti zaznambo

sklepa v javni knjigi, šele, ko postane pravnomočen. Njun sklep pa še

ni pravnomočen, saj se po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi

verodostojne listine nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper

plačilni nalog pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Če je tako, pa to

pomeni, da so podani pogoji za izbris zaznambe izvršbe po 1. odstavku

90. člena ZZK-1. Po 1. točki navedenega določila namreč

zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po

uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe med drugim tudi, če

je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavljen. Če

se postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne

listine res nadaljuje kot postopek pri ugovoru zoper plačilni nalog,

je namreč moralo izvršilno sodišče sklep o izvršbi na podlagi

verodostojne listine razveljaviti v delu, v katerem je dovolilo

izvršbo (2. odstavek 62. člen ZIZ). Izvršilno sodišče očitno

zemljiškoknjižnega sodišča o tem ni obvestilo in priložilo sklepa, ki

je podlaga za vpis (2. odstavek 90. člena ZZK-1), nedvomno pa z njim

razpolagata nasprotna udeleženca, saj sta stranka v izvršilnem

postopku in lahko tudi sama predlagata izbris zaznambe. V primerih,

ko zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih po uradni dolžnosti,

namreč lahko odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga (3.

odstavek 125. člena ZZK-1). Četudi je torej izvršilno sodišče ravnalo

v nasprotju s 3. odstavkom 45. člena ZIZ, tega v zemljiškoknjižnem

postopku zaradi dovolitve zaznambe izvršbe ni mogoče odpraviti, pač

pa je mogoče v novem zemljiškoknjižnem postopku doseči izbris

zaznambe izvršbe, če se bo izkazalo, da so za to izpolnjeni pogoji.

Neutemeljeno pa je tudi načelno stališče pritožbe, da na podlagi

nepravnomočnega sklepa o izvršbi sploh ni mogoče zahtevati zaznambe

izvršbe, ker pravic (hipoteke) ni mogoče pridobiti na podlagi

nepravnomočnih sklepov. Zaznamba izvršbe je prvo izvršilno dejanje

pri izvršbi na nepremičnine (167. člen ZIZ), izvršba pa se začne

opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za

posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače (1. odstavek 46. člena

ZIZ) - za zaznambo izvršbe pa zakon kaj drugega ne določa. Pritožbeno

sodišče je tako ugotovilo, da pritožba ni utemeljena. Zato je na

podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo pritožbo kot

neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter obenem

dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep II Cp 260/2005
• VSL sklep III Cp 6024/2005
• VSL sklep I Cp 1056/2004