VSL sklep I Cpg 1086/2003
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Gospodarski oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CPG.1086.2003 |
Evidenčna številka: | VSL05656 |
Datum odločbe: | 23.06.2005 |
Področje: | obligacijsko pravo - civilno procesno pravo |
Institut: | vračunanje obresti in stroškov - sprememba tožbe - oprostitev plačila sodne takse - samostojni podjetnik |
Jedro
Uporaba instituta vračunavanja obresti in stroškov po 313. členu ZOR
ne pomeni spremembe tožbe, temveč zgolj uporabo možnosti
vračunavanja, ki jo zakon dopušča.
6. odst. 168. člena ZPP dopušča možnost oprostitve plačila sodnih
taks za vloge iz 1. odst. 105.a člena ZPP, tudi za podjetnika
posameznika, v kolikor nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne
more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Izrek
Pritožba zoper 1. točko izreka se zavrže.
Pritožba zoper 2. točko izreka se zavrne in se sklep potrdi.
Pritožbi zoper 3., 4. in 5. točko izreka se ugodi in se izpodbijana
sodba in sklep v tem delu razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve
stopnje v novo sojenje.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo razveljavilo sklep o
izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 2000/10485, z dne
14.12.2000, v 1. in 3. točki izreka in postopek nadaljevalo kot v
gospodarskem sporu (1. točka izreka). Nato je dovolilo spremembo
tožbe (2. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da je dolžna
plačati tožeči stranki glavnico 3.130.037,20 SIT z obrestmi (3. točka
izreka). Toženi stranki je tudi naložilo, da je dolžna plačati tožeči
stranki stroške izvršilnega postopka v višini 50.573,00 SIT z
obrestmi ter nadaljnje stroške postopka v višini 144.200,00 SIT z
obrestmi (4. točka izreka). Predlog tožene stranke za taksno
oprostitev je zavrnilo (5. točka izreka).
Tožena stranka je proti sodbi pravočasno vložila pritožbo iz vseh
pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano
sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov
postopek.
Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba je delno utemeljena.
K pritožbi zoper 1. točko izreka:
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se tožena stranka pritožuje zoper
odločbo sodišča prve stopnje v celoti, torej tudi zoper 1. točko
izreka, ki po vsebini predstavlja sklep, s katerim je prvostopno
sodišče razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani,
opr. št. Ig 2000/10485, z dne 14.12.2000 v 1. in 3. točki izreka in
postopek nadaljevalo kot gospodarski spor. Ker navedeni del odločbe
ni v škodo toženi stranki, le-ta nima pravnega interesa za pritožbo
zoper njo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zoper
1. točko izreka izpodbijane odločbe zavrglo, v skladu z določbo 1.
odst. 351. člena ZPP in izpodbijani sklep v tem delu potrdilo.
K pritožbi zoper 2. točko izreka:
Pritožnik neutemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je kršilo
načelo kontradiktornosti s tem, ko toženi stranki ni omogočilo, da se
izjavi o spremenjeni tožbi, ker je spremembo tožbe dovolilo šele s
sodbo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v vlogi z
dne 5.11.2002, v kateri je delno umaknila tožbo, ker je tožena
stranka poravnala del terjatve (943.650,60 SIT), obračunala zamudne,
zapadle in neplačane obresti ter opravila poračun po 313. členu ZOR.
Plačani znesek 943.650,60 SIT je tako odštela od zapadlih, a
neplačanih obresti in nadalje zahtevala še plačilo preostanka
neplačanih obresti, neplačane glavnice ter stroškov postopka. Vendar
pa tožeča stranka s tem tožbe ni spremenila, saj uporaba instituta
vračunavanja obresti in stroškov po 313. členu ZOR ne pomeni
spremembe tožbe, temveč zgolj uporabo možnosti vračunavanja, ki jo
zakon dopušča. Prvostopno sodišče je torej po nepotrebnem odločalo o
spremembi tožbe. Vendar pa navedeno samo po sebi na samo odločitev ni
vplivalo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zoper 2.
točko izreka izpodbijane odločbe zavrnilo in izpodbijano odločbo
(sklep) v tem delu potrdilo.
K pritožbi zoper 3. in 4. točko izreka:
Pritožbeno sodišče soglaša z oceno prvostopnega sodišča, da je
dolžniško-upniško razmerje med pravdnima strankama obstajalo, kar
izhaja iz izpovedbe zaslišane priče M.M.. Utemeljeno pa mu pritožnik
očita, da je tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo kljub
ugotovitvi, da so podpisi na dobavnicah različni. Prvostopno sodišče
je, sodeč po razlogih sodbe, očitno štelo kot odločilno za svoj
zaključke, da je bilo blago toženi stranki dobavljeno, dejstvo, da je
iz pregleda dobavnic razvidno, da gre za ponavljajoče se oznake
materiala, kar naj bi potrjevala izpovedba zaslišane priče M.M..
Vendar pa zgolj navedeno dejstvo v povezavi z izpovedbo M., ki je
povedal, da je šlo za repromaterial, predvsem stavbno pohištvo, ki ga
je tožena stranka rabila za gradnjo večstanovanjskih objektov ob
železniški progi v Kamniku, še ne dokazuje, da je bilo vtoževano
blago toženi stranki dejansko dobavljeno. Prvostopno sodšče je torej
zmotno ocenilo, da listinski dokazi in izpovedba zaslišane priče
izkazujejo dobavo blaga. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da
je tožeča stranka v dokaz svojih trditev, da je vtoževano blago
toženi stranki tudi dobavila, predlagala zaslišanje prič (M. M.,
Š.M., L.S. ter direktorja firme F. d.o.o.). Prvostopno sodišče
predlaganih dokazov ni izvajalo. Ker izvedeni dokazi ne potrjujejo
trditev, da je bilo blago toženi stranki dobavljeno, ostalih dokazov
pa prvostopno sodišče ni izvajalo, je dejansko stanje nepopolno
ugotovilo.
Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in
izpodbijano sodbo v 3. in 4. točki izreka razveljavilo ter zadevo
vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Prvostopno sodišče naj v novem postopku zasliši predlagane priče,
nato pa na podlagi ocene vseh izvedenih dokazov ponovno odloči o
stvari.
K pritožbi zoper 5. točko izreka:
Tožena stranka se pritožuje zoper odločitev prvostopnega sodišča pod
točko 5 izreka izpodbijane odločbe, v kateri je zavrnilo njen predlog
za taksno oprostitev, češ da je bila določba 6. odst. 168. člena ZPP,
na katero se sklicuje sodišče, s strani Ustavnega sodišča
razveljavljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Ustavno sodišče z odločbo
U-I-255/99, z dne 5.6.2003 določbo 6. odst. 168. člena ZPP sicer res
razveljavilo, kolikor gre za sodne takse za vložitev tožbe. Navedena
odločba je bila torej izdana po izdaji izpodbijanega sklepa (ki je
bila izdana dne 10.4.2003). Zato prvostopno sodišče v času odločanja
za taksno oprostitev tožene stranke ni imelo podlage niti v določbah
tedaj veljavnega 6. odst. 168. člena ZPP, niti v ustavni odločbi.
Ker pa je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke zoper odločitev
o glavni stvari (3. in 4. točka izreka) ugodilo in izpodbijano sodbo
razveljavilo, predlog za taksno oprostitev pa se nanaša na vse takse
postopka, je pritožbeno sodišče (glede na to, da je bila določba 6.
odst. 168. člena ZPP tekom pritožbenega postopka spremenjena)
pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo
prvostopnemu sodišču v nov postopek. Prvostopno sodišče naj v novem
postopku odloča o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks v
kontekstu obrazložitve zgoraj navedene ustavne odločbe in sedaj
veljavnega 6. odst. 168. člena ZPP, ki dopušča možnost oprostitve
plačila sodnih taks za vloge iz 1. odst. 105.a člena ZPP, tudi za
podjetnika posameznika, v kolikor nima sredstev za plačilo takse in
jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odst. 165.
člena ZPP.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009