VSL sklep I Cpg 1275/2003

Jedro

Tako kot gospodarska družba pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v

sodni register (primerjaj 1. odst. 3. člena ZGD), preneha in s tem

izgubi pravno sposobnost z izbrisom iz sodnega registra. Tako v

postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku (394. do 398. ter

456. člen ZGD) družba preneha šele z vpisom izbrisa iz sodnega

registra, takrat pa tudi nastopijo posledice prekinitve po 3. točki

1. odst. 205. člena ZPP. Sam sklep o prenehanju družbe po skrajšanem

postopku pomeni zgolj eno fazo v postopku prenehanja, vendar takrat

družba kot pravna oseba še vedno obstaja, pa čeprav morda ne izvaja

nobene dejavnosti.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je dne 23.11.2001 zoper prvotno toženo stranko

izdalo odločbo (sodbo in sodbo na podlagi pripoznave), s katero je

med drugim razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v

Ljubljani opr. št. Ig 1999/11281 z dne 23.11.2000 v veljavi v 1. in

3. točki izreka in da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči

stranki 888.241,50 SIT pravdnih stroškov. S sklepom z dne 22.2.2002

pa je nato sklenilo, da se postopek prekine s 7.12.2001 in nadaljuje

s sedanjo toženo stranko, kot pravnim naslednikom prvotno tožene

stranke, ter da se po uradni dolžnosti razveljavi potrdilo o

pravnomočnosti prej omenjene sodbe z dne 23.11.2001.

Zoper sklep z dne 22.2.2002 ter zoper sodbo in sodbo na podlagi

pripoznave z dne 23.11.2001 je sedanja tožena stranka (v

nadaljevanju: tožena stranka) vložila predlog za obnovo postopka.

Prvostopno sodišče je s sklepom z dne 16.6.2003 sklenilo, da se

obnova postopka ne dovoli, toženi stranki pa naložilo, da tožeči

stranki povrne stroške postopka v višini 576.000,00 SIT.

Zoper sklep z dne 16.6.2003 je tožena stranka vložila pritožbo iz

vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem

postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in

sklep spremeni tako, da obnovo postopka dovoli oziroma podrejeno, da

razveljavi sklep prvostopnega sodišča in mu zadevo vrne v ponovno

odločanje. V pritožbi predvsem opozarja, da je prvostopno sodišče

napačno štelo, da je prvotno tožena stranka prenehala obstajati z

izbrisom iz registra, ki je le postopek tehnične narave, namesto da

bi pravilno štelo, da je prenehala s pravnomočnim sklepom o

prenehanju družbe. Napačno pa je bila uporabljena tudi določba 208.

člena ZPP, saj prejem sodbe in sklepa z dne 22.2.2002 še ne pomeni,

da je bil pritožnik v pravdo povabljen in da jo je prevzel.

Pritožba ni utemeljena.

Prvotno tožena stranka S., Izvajanje gradbenih del d.o.o. je

prenehala obstajati na podlagi postopka o prenehanju družbe po

skrajšanem postopku, kot je določen v 394. do 398. in 465. členu

Zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Gre za izjemno obliko prenehanja

brez izvedenega likvidacijskega postopka, ki ga nadomešča izjava

delničarjev oziroma družbenikov, da bodo osebno poravnali obveznosti

družbe upnikov, če se le te pojavijo po izbrisu družbe iz registra.

Sam sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku še ne pomeni,

kot zmotno tolmači pritožnik v pritožbi, da je družba kot pravna

oseba že takrat prenehala obstajati in da je takrat nastopil razlog

za prekinitev postopka po 3. točki 1. odst. 205. člena ZPP. Družba

lahko v tem času, ko je izdan sklep o prenehanju družbe, še vedno

deluje, pa tudi če ne izvaja nobene dejavnosti, kot pravna oseba še

vedno obstaja. Zoper sklep o prenehanju družbe je možen tudi ugovor

(397. člen ZGD), sklep o prenehanju pa je možno tudi razveljaviti (3.

odst. 397. člena ZGD). Odločilen je torej sklep o izbrisu družbe iz

registra, saj šele ta pomeni popolno prenehanje poslovanja in

dejansko prenehanje družbe. Šele takrat družba kot pravna oseba

preneha obstajati (glej še 398. člen ZGD).

Zato je povsem pravilno stališče izpodbijanega sklepa, da tako kot

gospodarska družba pridobi lastnost (položaj) pravne osebe z vpisom v

sodni register (1. odst. 3. člena ZGD), pride do prenehanja

gospodarske družbe in s tem do izgube pravne sposobnosti z izbrisom

iz sodnega registra. Pritožbeno sodišče se strinja z obrazložitvijo

prvostopnega sklepa, da je v konkretnem primeru prvotno tožena

stranka prenehala obstajati šele, ko je bila izbrisana iz sodnega

registra, to je dne 8.1.2001. Do tega datuma pa je, čeprav morda ni

izvajala nobene dejavnosti, kot pravna oseba še obstajala. Zato

njenemu pooblaščencu do dneva izbrisa tudi ni prenehalo pooblastilo,

ki mu ga je dala (glej še 101. člen ZPP).

Navedeno pomeni, da je prvotno tožena stranka v času zadnje glavne

obravnave, na kateri je bila izdana prvostopna sodba, to je dne

23.11.2001, še obstajala. Prvostopno sodišče tako ni nezakonito

postopalo, saj je bila prvotno toženi stranki dana vsa možnost

obravnavanja pred sodiščem. Uveljavljani razlogi iz 2. točke 1. odst.

394. člena ZPP zato niso podani. Zakonska prekinitev postopka je

nastopila šele 8.1.2002 (3. točka 1. odst. 205. člena ZPP). Zato je

prvostopno sodišče v skladu z 2. odst. 207. člena ZPP sodbo zoper

prvotno toženo stranko lahko izdalo.

Prvostopno sodišče pa je ravnalo tudi v skladu z določbo 208. člena

ZPP. Ta določa v 1. odst., da se postopek, če je bil prekinjen iz

takšnega razloga, nadaljuje, ko ga pravni nasledniki pravne osebe

prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, da to storijo. S sklepom z dne

22.2.2002 je prvostopno sodišče potem, ko je ugotovilo, da je

postopek prekinjen, pravilno odločilo, da se nadaljuje s pravnim

naslednikom prvotno tožene stranke: S.S. d.d. oz. s sedanjim

pritožnikom. Obenem je tudi razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti

sodbe z dne 23.11.2002 in sklep dostavilo pravnemu nasledniku -

pritožniku. Ker gre za prenehanje družbe po skrajšanem postopku, je

po samem zakonu obvezen prevzem vseh neplačanih obveznosti družbe s

strani družbenikov, ki odgovarjajo solidarno z vsem svojim

premoženjem. Pravilna je ugotovitev prvostopnega sklepa, da iz

vpogleda v sodni register izhaja, da je pritožnik edini družbenik in

hkrati ustanovitelj prvotno tožene stranke ter tako kot pravni

naslednik za vse morebitne njene dolgove odgovarja po samem zakonu.

Zato njegova privolitev za prevzem postopka ni bila potrebna. Z

vročitvijo sklepa z dne 22.2.2002 (list. št. 115) in sodbe z dne

23.11.2001 je pritožnik tudi imel vso možnost za uveljavitev svojih

pravic v tem postopku, to je za vložitev pritožbe.

Uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso podani. Prvostopno sodišče

je pravilno uporabilo posamezne določbe Zakona o gospodarskih družbah

in Zakona o pravdnem postopku. Prav tako tudi ni podana nobena

kršitev, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato

je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijani sklep

potrditi v skladu z 2. točko 365. člena ZPP.

Pritožnik s pritožbo ni uspel. Zato nosi v skladu s 1. odst. 165.

člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP sam svoje stroške

pritožbenega postopka.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep IV Cpg 37/2004
• VSL sklep IV Cpg 87/2005
• VSL sodba I Cpg 1130/2000