VSL sklep I Cpg 1343/2003
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Gospodarski oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CPG.1343.2003 |
| Evidenčna številka: | VSL05592 |
| Datum odločbe: | 17.03.2005 |
| Področje: | civilno procesno pravo |
| Institut: | umik tožbe - zakoniti zastopnik |
Jedro
V skladu s 1. odst. 78. člena ZPP zastopa stranko, ki nima pravdne
sposobnosti, njen zakoniti zastopnik. Tožečo stranko, ki je pravna
oseba, je kot zakoniti zastopnik na naroku za glavno obravnavo
upravičeno zastopal direktor. Okoliščina, da je imela tožeča stranka
v tem postopku tudi pooblaščenca za zastopanje v ničemer ne vpliva na
obseg pooblastila direktorja v tem postopku kot zakonitega zastopnika
tožeče stranke.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Zahteva drugotožene stranke za povrnitev stroškov pritožbenega
postopka se zavrne.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zaradi umika tožbe
razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št.
VIII Ig 2002/02231, z dne 15.5.2002 v 1. in 3. točki izreka in
postopek ustavilo. Tožeči stranki je naložilo povrnitev stroškov
prvotožene stranke v znesku 236.742,00 SIT in drugotožene stranke v
znesku 340.689,00 SIT, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne
14.9.2003 do plačila.
Zoper sklep je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka in
predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in
zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.
Pritožba ni utemeljena.
Prvostopno sodišče je kot podlago za ustavitev postopka upoštevalo
izjavo o umiku tožbe, podano s strani zakonitega zastopnika tožeče
stranke na naroku za glavno obravnavo dne 24.9.2003, s katero sta
prisotna pooblaščenca toženih strank soglašala. V pritožbi tožeča
stranka izpodbija verodostojnost izjave zakonitega zastopnika tožeče
stranke, na katero se sklicuje prvostopno sodišče, češ da je bila
podana v zmoti, ker se ni zavedal posledic takšne izjave. Pritožnik
pri tem očita prvostopnemu sodišču, da zakonitega zastopnika tožeče
stranke ni na ustrezen način poučilo o posledicah izjave o umiku
tožbe oziroma o možnosti, da predlaga preložitev naroka. Takšno
stališče pritožnika je pravno zmotno. V skladu s 1. odst. 78. člena
ZPP zastopa stranko, ki nima pravdne sposobnosti, njen zakoniti
zastopnik. Tožečo stranko, ki je pravna oseba, je kot zakoniti
zastopnik na naroku za glavno obravnavo upravičeno zastopal direktor.
Okoliščina, da je imela tožeča stranka v tem postopku tudi
pooblaščenca za zastopanje v ničemer ne vpliva na obseg pooblastila
direktorja v tem postopku kot zakonitega zastopnika tožeče stranke.
Stranka (oziroma v njenem imenu zakoniti zastopnik) lahko celo
spremeni ali prekliče izjavo svojega pooblaščenca na naroku, na
katerem je bila dana (1. odst. 93. člena ZPP).
Izjava o umiku tožbe (188. člen ZPP) predstavlja uveljavljanje načela
prostega razpolaganja z zahtevkom (1. odst. 3. člena ZPP). Sodišče
pri tem ni dolžno poučevati tožeče stranke o posledicah take izjave.
Zgolj s sklicevanjem, da se zakoniti zastopnik ni zavedal posledic
podane izjave o umiku tožbe, torej ni mogoče utemeljevati
opravičljivosti zmote na strani tožeče stranke. Za odločitev
pritožbenega sodišča pa ni odločilno sklicevanje tožeče stranke na
predlog njene pooblaščenke za preložitev glavne obravnave dne
24.9.2003. Glede na to, da je na narok dne 24.9.2003 na strani tožeče
stranke pristopil zakoniti zastopnik tožeče stranke, ni bilo
izkazanih ovir za prvi narok za glavno obravnavo, zato je prvostopno
sodišče pravilno upoštevalo podano procesno izjavo o umiku tožbe s
strani zakonitega zastopnika tožeče stranke. Zgolj zaradi tega, ker
na naroku ni bila prisotna pooblaščenka tožeče stranke ni mogoče
oporekati verodostojnosti procesne izjave o umiku tožbe, ki jo je na
naroku podal zakoniti zastopnik tožeče stranke.
Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega
sklepa ni ugotovilo bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti
po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), ob ugotovitvi, da je
prvostopno sodišče na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja
pravilno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče odločilo,
kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).
Pritožbeno sodišče pa je zavrnilo zahtevek drugotožene stranke za
povrnitev stroškov pritožbenega postopka v zvezi s sestavo odgovora
na pritožbo. V skladu s 366. členom ZPP tovrstnih stroškov namreč ni
mogoče šteti kot potrebnih stroškov v smislu 1. odst. 155. člena ZPP.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
