VSL sklep I Cp 909/2004
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2004:I.CP.909.2004 |
| Evidenčna številka: | VSL50518 |
| Datum odločbe: | 29.09.2004 |
| Področje: | obligacijsko pravo |
| Institut: | štipendijska pogodba - izvensodna poravnava - razveljavitev |
Jedro
Res je, kot je navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, da
je, s tem ko je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je bil 35. člen
Pravilnika o štipendiranju za šolsko leto 91/92 v neskladju z Ustavo,
odpadla ena izmed podlag, na katero je tožeča stranka opirala svoj
tožbeni zahtevek. Prezrlo pa je, da vračila štipendije ni navezovala
le na določbe razveljavljenega pravilnika, saj je navedla tudi, da
sta pravdni stranki 7.7.1998 sklenili dogovor o načinu vračila dolga
oziroma izvensodno poravnavo, ker pa se ni uresničil namen, za
katerega je bila štipendija dodeljena toženi stranki, naj bi njena
obveznost vračila obstajala tudi na podlagi določb o neupravičeni
pridobitvi.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo zavrnilo tožbeni
zahtevek na plačilo 105.537,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od
vložitve tožbe in povrnitev pravdnih stroškov.
Proti sodbi se je pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbeni
razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlagal, naj
pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in
zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je
sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na zaključek, da tožeča
stranka ni navajala trditev v smeri neupravičene pridobitve, kar pa
je v izrecnem nasprotju s pritožbenim gradivom. Tožeča stranka je v
tožbi navedla vsa odločilna dejstva in predložila vse dokaze, ki so
potrebni za odločitev v sporu. Ker štipendija ni imela značaja
neodplačne pomoči, bi morala toženka, ki ni uspešno končala šolanja,
prejete zneske vrniti. O tem sta pravdni stranki tudi sklenili
izvensodno poravnavo.
Pritožba je utemeljena.
Res je, kot je navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, da
je, s tem ko je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je bil 35. člen
Pravilnika o štipendiranju za šolsko leto 91/92 (Uradni list RS, št.
24/91) v neskladju z Ustavo (odločba, št. U-I-10/99-15 z dne
28.6.2001), odpadla ena izmed podlag, na katero je tožeča stranka
opirala svoj tožbeni zahtevek. Prezrlo pa je, da vračila štipendije
ni navezovala le na določbe razveljavljenega pravilnika, saj je
navedla tudi, da sta pravdni stranki 7.7.1998 sklenili dogovor o
načinu vračila dolga oziroma izvensodno poravnavo, ker pa se ni
uresničil namen, za katerega je bila štipendija dodeljena toženi
stranki, naj bi njena obveznost vračila obstajala tudi na podlagi
določb o neupravičeni pridobitvi. Sodišče mora dejansko stanje, ki so
ga navedle stranke, preizkusiti s stališča vseh pravnih norm, ki bi
utegnile priti v poštev. Ker v konkretnem primeru sodišče prve
stopnje tega ni storilo, v izpodbijani sodbi niso navedeni razlogi o
odločilnih dejstvih, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev
določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena Zakona o
pravdnem postopku (ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo,
izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje
v novo sojenje (1. odst. 354. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo
moralo sodišče presoditi, ali pravna posledica, ki jo zatrjuje tožeča
stranka, izvira iz drugih dejanskih navedb, do katerih se zaenkrat
sploh ni opredelilo. V zvezi s sklenitvijo izvensodne poravnave z dne
29.4.1998 je treba še opozoriti, da razveljavitev dela Pravilnika
nima za posledico avtomatične neveljavnosti izvensodne poravnave, s
katero se je toženka zavezala, da bo to, kar je neupravičeno prejela,
tudi vrnila.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
