VSL sklep I Cp 489/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.489.2005 |
Evidenčna številka: | VSL50378 |
Datum odločbe: | 24.08.2005 |
Področje: | DRUŽINSKO PRAVO |
Institut: | skupno premoženje - ugotovitvena tožba - pravni interes - sodba na podlagi pripoznave |
Jedro
Razlogovanje sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka lahko
postavila dajatveni tožbeni zahtevek, ruši opisano razmejitev
pristojnosti pravdnega in nepravdnega sodišča in je v nasprotju z
dolgoletno sodno prakso, po kateri je ugotovitev obsega in deležev na
skupnem premoženju (in eventualna določitev solastninskih deležev na
skupnem premoženju) stvar pravdnega, delitev celotnega skupnega
premoženja pa stvar nepravdnega postopka.
Pravilno je postopalo sodišče prve stopnje, ker glede parc. št. 142/2
k.o. H., ki je v lasti druge toženke, ni izdalo sodbe na podlagi
pripoznave. Sodišče ne izda sodbe na podlagi pripoznave, čeprav so
izpolnjeni potrebni pogoji, če spozna, da gre za zahtevek, s katerim
stranke ne morejo razpolagati (2. odst. 316. čl. ZPP). Sodišče ne
prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali
moralnim pravilom (3. odst. 3. čl. ZPP). Iz zemljiškoknjižnega
izpiska parc. št. 142/2 vl. št. 286 k.o. H. izhaja, da je v zemljiški
knjigi vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve v korist prve
toženke - Al.A.. Če je s pravnim poslom dogovorjena prepoved
odsvojitve ali obremenitve vpisana v zemljiško knjigo (primerjaj s 4.
odst. 38. čl. Stvarnopravnega zakonika), postane taka nepremičnina
res extra commercium, vsako razpolaganje z njo pa bi bilo v nasprotju
s prisilnim predpisom.
Izrek
Pritožbi tožeče stranke oziroma tožene stranke po nasprotni tožbi
M.Č. in delno pritožbi prve tožene stranke oziroma tožeče stranke po
nasprotni tožbi Al.A. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v I.
in III. točki, v II. točki pa glede premičnin ter zadeva v tem obsegu
vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
V ostalem se pritožba prve tožene stranke oziroma tožeče stranke po
nasprotni tožbi Al.A. zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi
sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče
stranke M.Č. zoper toženi stranki Al. in An.A., nazadnje modificirano
5.10.2004. Prav tako je zavrglo nasprotno tožbo tožeče stranke Al.A.
zoper toženo stranko M.Č., nazadnje modificirano 5.10.2004. Odločilo
je, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka.
Proti sklepu sta se pritožili tožeča in prva tožena stranka.
Tožeča stranka oziroma tožena stranka po nasprotni tožbi (v
nadaljevanju tožeča stranka) uveljavlja pritožbeni razlog bistvene
kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče
pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu
zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da lahko tožeča stranka
v skladu z določbo 181. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zahteva,
naj sodišče ugotovi obstoj kakšne pravice, takšna tožba pa se lahko
vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če ima tožeča
stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve ugotovitvene tožbe. V
zvezi s tem je treba opozoriti na določbo 60. v zvezi z 58. čl.
Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št.
69/04 - prečiščeno besedilo, ZZZDR), ki predstavlja podlago za
vložitev tožbe, ki jo je vložila tožeča stranka. Zanjo vsekakor ima
pravni interes, saj namerava po izdaji odločbe pravdnega sodišča
predlagati delitev po pravilih, ki veljajo za delitev skupnega
premoženja. An.A. je 5.10.2004 pripoznala tožbeni zahtevek tožeče
stranke v delu, ki se nanaša na parc. št. 142/2 vl. št. 286 k.o. H.,
zato bi moralo sodišče prve stopnje izdati delno sodbo na podlagi
pripoznave.
Prva tožena stranka oziroma tožeča stranka po nasprotni tožbi (v
nadaljevanju prva tožena stranka) prav tako uveljavlja pritožbeni
razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, predlaga pa, naj
pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in
zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je imela
prva toženka pravni interes na ugotovitvi, da vtoževane nepremičnine
predstavljajo njeno posebno premoženje, kakor tudi, da so skupno
premoženje določene premičnine, ki jih tožnik v tožbi ni opredelil
kot skupno premoženje. Zaradi odločitve sodišča prve stopnje je prva
toženka zelo presenečena, saj bi njeno nasprotno tožbo lahko zavrglo
že na prvem naroku, ne pa, da je to storilo šele po enem letu, po
vseh izvedenih dokazih. Nerazumljivo je razlogovanje glede postavitve
dajatvenega zahtevka, ki po mnenju prve toženke, kadar gre za spor o
obsegu oziroma deležih na skupnem premoženju, ni možen. Zmotno je
pravno naziranje, da bi bil pravni interes za ugotovitveno tožbo
podan le, če bi bil v teku nepravdni postopek. Napačno je sodišče
prve stopnje ravnalo tudi, ker glede premičnin ni izdalo sodbe na
podlagi pripoznave.
Pritožba tožeče stranke je utemeljena, pritožba prve tožene stranke
pa je delno utemeljena.
O pritožbi tožeče stranke M.Č.:
Pravno razlogovanje sodišča prve stopnje, da tožeča stranka nima
pravnega interesa za ugotovitveno tožbo (181. čl. ZPP), je zmotno.
Ugotovitvena tožba se lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi
predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi
obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali
pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni
zahtevek iz takega razmerja ali če ima tožeča stranka kakšno drugo
pravno korist od vložitve take tožbe (2. odst. 181. čl. ZPP). V
primeru prenehanja zakonske zveze pride do razdelitve skupnega
premoženja (1. odst. 58. čl. ZZZDR). Če se zakonca, kadar njuna
zakonska zveza preneha zaradi razveze, ne sporazumeta o delitvi
skupnega premoženja, delitev opravi sodišče v nepravdnem postopku.
Reševanje vprašanj, od katerih je odvisna delitev skupnega
premoženja, to je, kaj vse spada v skupno premoženje zakoncev in
višina deležev vsakega na skupnem premoženju, pa sodi v pravdni
postopek. Pravno korist tožeče stranke je torej videti v njenem
interesu, da se odstrani negotovost glede obsega in deležev na
skupnem premoženju. Dopustnost ugotovitvene tožbe izhaja iz 59. čl.
ZZZDR, ki ureja zakonito domnevo o enakih deležih na skupnem
premoženju.
Razlogovanje sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka lahko
postavila dajatveni tožbeni zahtevek, ruši opisano razmejitev
pristojnosti pravdnega in nepravdnega sodišča in je v nasprotju z
dolgoletno sodno prakso, po kateri je ugotovitev obsega in deležev na
skupnem premoženju (in eventualna določitev solastninskih deležev na
skupnem premoženju) stvar pravdnega, delitev celotnega skupnega
premoženja pa stvar nepravdnega postopka.
Ker je sodišče prve stopnje napačno štelo, da tožeča stranka nima
pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, zaradi česar je podana
relativna bistvena kršitev pravdnega postopka iz 1. odst. 339. v
zvezi z 181. čl. ZPP, je pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodilo,
izpodbijani sklep razveljavilo v I. točki in posledično v stroškovni
odločitvi (III. točka izreka) in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču
prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. čl. ZPP).
Pravilno pa je postopalo sodišče prve stopnje, ker glede parc. št.
142/2 k.o. H., ki je v lasti druge toženke, ni izdalo sodbe na
podlagi pripoznave. Sodišče ne izda sodbe na podlagi pripoznave,
čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji, če spozna, da gre za zahtevek,
s katerim stranke ne morejo razpolagati (2. odst. 316. čl. ZPP).
Sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim
predpisom ali moralnim pravilom (3. odst. 3. čl. ZPP). Iz
zemljiškoknjižnega izpiska parc. št. 142/2 vl. št. 286 k.o. H.
izhaja, da je v zemljiški knjigi vknjižena prepoved odsvojitve in
obremenitve v korist prve toženke - Al.A.. Če je s pravnim poslom
dogovorjena prepoved odsvojitve ali obremenitve vpisana v zemljiško
knjigo (primerjaj s 4. odst. 38. čl. Stvarnopravnega zakonika, Uradni
list RS, št. 87/02), postane taka nepremičnina res extra commercium,
vsako razpolaganje z njo pa bi bilo v nasprotju s prisilnim
predpisom.
O pritožbi prve tožene stranke:
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da prva toženka nima
pravnega interesa za ugotovitev obsega in deležev na skupnem
nepremičnem premoženju, čeprav iz nekoliko drugih razlogov od tistih,
ki jih je navedlo v izpodbijanem sklepu. Prva toženka je podatkih
zemljiške knjige izključna lastnica parc. št. 361/3 vl. št. 236 k.o.
Č. in solastnica (skupaj s svojim bratom) parc. št. 143/3 vl. št. 141
k.o. H.. Ker tožeča stranka ni solastnik, še manj pa izključni
lastnik spornih nepremičnin, prva toženka z vloženo tožbo zase ne
more doseči ugodnejšega položaja od tistega, ki zanjo izhaja iz
podatkov zemljiške knjige. Upoštevajoč zemljiškoknjižno stanje v
konkretnem primeru, mora prva toženka, ki uveljavlja večji delež na
skupnem premoženju od tožnika, to storiti z ugovorom, saj za
nasprotno tožbo nima pravnega interesa. Pritožbeno sodišče je njeno
pritožbo v delu, ki se nanaša na nepremično skupno premoženje,
zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.
točka 365. čl. ZPP).
Vse navedeno pa ne velja za premično skupno premoženje pravdnih
strank, na katerem tožeča stranka uveljavlja 2/3 delež, prva toženka
pa 1/2 delež. Ker je torej v tem delu ugotovitvena tožba dopustna, je
pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo, izpodbijani sklep v II.
točki razveljavilo glede premičnin in zadevo v tem obsegu vrnilo
sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. čl. ZPP).
Tudi glede nasprotnega tožbenega zahtevka je sodišče prve stopnje
ravnalo pravilno, ker ni izdalo delne sodbe na podlagi pripoznave.
Pripoznavo tožbenega zahtevka na naroku ali v pisni vlogi lahko
prekliče tožena stranka tudi brez privolitve tožeče stranke do izdaje
sodbe (4. odst. 316. čl. ZPP, kar je tožeča stranka neposredno po
pripoznavi nasprotnega tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša na
premičnine, na naroku 31.8.2004 tudi storila.
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje vsebinsko
obravnavati tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev obsega in
deležev na skupnem premoženju ter nasprotni tožbeni zahtevek prve
toženke na ugotovitev obsega in deležev na premičnem skupnem
premoženju.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3.
odst. v zvezi s 4. odst. 165. čl. ZPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009