VSL sklep I Cp 4891/05
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.4891.05 |
Evidenčna številka: | VSL51176 |
Datum odločbe: | 26.10.2005 |
Področje: | DEDNO PRAVO |
Institut: | upravitelj dediščine |
Jedro
Določba 145. člena ZD dopušča postavitev upravitelja le glede
upravljanja zapuščine in nobenega drugega premoženja, pa čeprav je
sporno ali je kakšen del premoženja, ki v trenutku smrti zapustnika
ni predstavljal del njegovega premoženja, prešel v last drugih na
podlagi neveljavne podlage. Vse dotlej, ko s pravnomočno sodno
odločbo ni takšen del premoženja morebiti vrnjen v zapuščino, oz. se
na njem ponovno vzpostavi lastninska pravica na ime zapustnika, pa ne
more predstavljati dela zapuščine.
Izrek
Pritožba dedičev Vladimirja K., Marte K., Franca K., Miroslava K.,
Marjana K., Andreja K., Nikolaja K., Vide K., Antona K., Srečka
P., Dušana K. in Tomaža K. se zavrne in se v izpodbijanem delu (1.
točka izreka sklepa) potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožbi dediča Janeza K. se ugodi, in se v izpodbijanem delu (2.
točka izreka sklepa), sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se
zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je s sklepom pod točko 1 zavrnilo predlog za
postavitev upravitelja premoženja, ki je last dediča Janeza K. na
podlagi izročilne pogodbe z dne 10.3.1996. Za upravitelja parcel, ki
so bile v trenutku zapustnikove smrti last zapustnika Feliksa K. pa
je imenovalo T. C., ..., pri čemer je določilo, da je
naloga upravitelja, da ob sodelovanju vseh dedičev izvaja nadzor nad
obdelavo zemljišč ter eventuelne prihodke od zemljišč priglasi v
zapuščinsko maso (točka 2 izreka).
Zoper navedeni sklep vlagajo pritožbo vsi dediči. Zakoniti dediči
izpodbijajo 1. točko izreka sklepa. Uveljavljajo pritožbena razloga
bistvene kršitve določb postopka in kršitev materialnega prava.
Predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in spremeni
odločitev tako, da postavi upravitelja za celotno imetje, ki se
obravnava po obeh pokojnikih, podrejeno pa, da izpodbijano odločitev
razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje
in odločanje. Poudarjajo, da gre za celotno gospodarsko enoto in zato
ni mogoče razdružiti in deliti nadzorstvo nad kmetijo. Oporočni dedič
slabo gospodari s kmetijo. Na nepremičninah pa imajo dediči nujne
deleže in pravice do zaščite in nadzorstva. Dediči so tudi dediči
tistega deleža, ki bi pripadal mami. Izročilna pogodba ni prava
izročilna pogodba v smislu določil Zakona o dedovanju, saj ne zajema
celotnega očetovega imetja, pa tudi pri sestavi te pogodbe niso
sodelovali ostali dediči. Stališče sodišča, da je sporno ali gre za
nepremičnine, ki spadajo v zapuščino, je napačno in ni v skladu z
Zakonom o dedovanju. Nobene vloge pri tem ne igra vknjižba
lastništva.
Oporočni dedič Janez K. izpodbija sklep pod 2. točko izreka sklepa.
Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve
dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Poudarja, da
sodišče ni zaslišalo predlaganih prič in pritožnika in ni vsaj
vpogledalo v spis Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr.štev. P
2987/.... Sodišče bi lahko na podlagi izvedbe teh dokazov ugotovilo,
kako je kmetija v celoti obdelana in dobro vodena. Dedič je pridobil
tudi mnenje Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, iz katerega je
razvidno, da je kmetija ne le dobro obdelana in je celo vključena v
večino kmetijskih programov. Obdelanost je nadalje razvidna tudi iz
pregledanih grafičnih kart. V kolikor dvomi, naj sodišče opravi
uradne poizvedbe. Sodišče je zanemarilo dejstvo, da ima kmetija
status zaščitene kmetije, kar pomeni ne le da bo dedovana kot celota,
temveč tudi, da kmetijo sestavljajo vsi njeni deli. Predlagatelji
niso natančno definirali, kaj naj bi bile naloge upravitelja, tako,
da je naloge določilo sodišče, ne da bi pred tem dalo stranki
možnost, da se izjavijo glede predlaganega obsega dela. Ostali dediči
bodo upravičeni le do denarnega nadomestila. Postavljeni upravitelj
je nepoznan in predlagan enostransko in ga sodišče kljub temu, da ga
je vabilo na narok, ni zaslišalo. Tudi pritožniku ni bila dana
možnost zaslišanja in s tem ugotavljanja primernosti predlaganega
upravitelja, s čemer je bilo kršeno načelo kontradiktornosti. Iz
podatkov, ki so pritožniku znani, naj bi imel upravitelj
srednjošolsko izobrazbo tehnične smeri in ne kmetijske, lastne
kmetije nima, niti ni znano da bi imel izkušnje s kmetovanjem.
Upoštevaje, da je pretežen del kmetijskih površin v lasti pritožnika,
glede preostalih površin pa je določen kot oporočni dedič, je
omejevanje upravljalskih pravic pritožnika nepotrebno in za kmetijo
škodljivo. Kmetija namreč funkcionira kot celota, kar pa utegne
soodločanje kmetijstva nevešče osebe resno ogroziti, s čemer bo
ogroženo tudi delo na tistem delu kmetije, ki je v lasti pritožnika
in ne le na površinah, ki so zajete v zapuščinsko maso. Izvedenca sta
tudi že ugotovila, da je oporoka pristna in da je bil zapustnik
oporočno sposoben. Kot najverjetnejšega dediča bi moralo sodišče ob
upoštevanju 145. člena Zakona o dedovanju za upravitelja postaviti
pritožnika. Pritožnik predlaga, da se sklep spremeni tako, da se za
upravitelja zapuščine imenuje pritožnik.
Pritožba oporočnega dediča Janeza K. je utemeljena.
Pritožba zakonitih dedičev ni utemeljena.
K pritožbi dedičev Vladimirja K., Marte K., Franca K., Miroslava
K., Marjana K., Andreja K., Nikolaja K., Vide K., Antona K., Srečka
P., Dušana K. in Tomaža K.
Nepremičnine, ki jih je zapustnik Feliks K. izročil v last na podlagi
izročilne pogodbe z dne 10.3.1996, so bile v trenutku smrti
zapustnika last dediča Janeza K., saj je nanj v zemljiški knjigi
vpisana lastninska pravica (člen 33 ZTLR, po katerem se je
lastninska pravica tudi v času sklenitve omenjene pogodbe na podlagi
pravnega posla pridobila z vpisom v zemljiško knjigo). Z izročilno
pogodbo izročeno premoženje dediču Janezu K. tudi ob izdaji
izpodbijanega sklepa ne spada v zapuščino po pokojnih in zato glede
tega premoženja ni mogoče postaviti upravitelja, kot je
materialnopravno pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Določba
145. člena ZD namreč dopušča postavitev upravitelja le glede
upravljanja zapuščine in nobenega drugega premoženja, pa čeprav je
kot v konkretnem primeru sporno ali je kakšen del premoženja, ki v
trenutku smrti zapustnika ni predstavljal del njegovega premoženja,
prešel v last drugih na podlagi neveljavne podlage. Vse dotlej, ko s
pravnomočno sodno odločbo ni takšen del premoženja morebiti vrnjen v
zapuščino, oz. se na njem ponovno vzpostavi lastninska pravica na ime
zapustnika, pa ne more predstavljati dela zapuščine.
Sklep v izpodbijanem delu je torej procesno in materialnopravno
pravilen. Ker sodišče druge stopnje v tem izpodbijanem delu ni
ugotovilo kakšnih materialnopravnih ali procesnih kršitev, na katere
mora paziti po uradni dolžnosti, je moralo ob povedanem zavrniti
pritožbo v tem delu in potrditi v tem delu sklep sodišča prve stopnje
(2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP ter
163. členom ZD).
K pritožbi oporočnega dediča Janeza K.
Sodišče druge stopnje sicer enako kot prvostopno sodišče ugotavlja,
da so izkazani zakonski pogoji za postavitev upravitelja zapuščine
upoštevajoč, da v oporoki ni postavljen izvršitelj oporoke, dediči pa
se ne morejo sporazumeti glede uprave zapustnikovega premoženja
(primerjaj v izpodbijanem sklepu pravilno uporabljeno določbo 2.
odstavka 145. člena ZD). Zato niso utemeljene pritožbene trditve, da
ni razlogov za postavitev upravitelja, ker naj bi šlo za zaščiteno
kmetijo, ki jo pritožnik že v redu obdeluje. Pritožnik pa sodišču
prve stopnje utemeljeno očita, da ni ugotovilo usposobljenosti
postavljenega upravitelja za nadzor nad izvrševanjem kmetijske
dejavnosti na zapustnikovem premoženju. Nedvomno gre v konkretnem
primeru za dejavnost, ki zahteva ustrezno znanje in izkušnje s
področja opravljanja kmetijske dejavnosti. Kljub temu, da je
pritožnik že v postopku pred sodiščem prve stopnje predlagal
zaslišanje upravitelja, temu predlogu sodišče prve stopnje ni ugodilo
in je postavilo upravitelja, ne da bi sploh preverilo ali je
usposobljen za izvrševanje funkcije upravitelja zapustnikovega
premoženja, ki predstavlja celo zaščiteno kmetijo. Zato je ostalo
dejansko stanje nepopolno ugotovoljeno in je moralo pritožbeno
sodišče iz tega razloga ugoditi pritožbi, izpodbijani sklep pa
razveljaviti in vrniti zadevo v tem delu v nov postopek (3. točka
365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP ter 163.
členom ZD).
V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o
postavitvi upravitelja, pri čemer bo moralo tudi na podlagi
zaslišanja T. C. ugotoviti ali je usposobljen za opravljanje
kmetijske dejavnosti oziroma ali bo lahko strokovno opravljal
funkcijo upravitelja zapuščine.
Če bo ugotovilo, da navedeni ne bi mogel uspešno opravljati funkcijo
upravitelja, in tudi ne bo mogoče v primernem času najti ustrezne
druge osebe, bo lahko uporabilo tudi določbo 3. odstavka 145. člena
ZD in za upravitelja postavilo koga izmed dedičev.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009