VSL sklep I Cp 822/05

Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pri izdaji

zamudne zavrnilne sodbe zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega

postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je navedlo

najprej razloge, ki utemeljujejo izdajo zavrnilne zamudne sodbe nato

pa je ugotovilo, da je izdalo zamudno sodbo in v celoti navedlo

zakonske razloge iz 318. člena ZPP, ki bi res terjali sprejem

diametralno nasprotne - prave - ugodilne zamudne sodbe. To pa pomeni,

da so po eni strani razlogi glede odločilnih dejstev v medsebojnem

naprotju, del pravnoodločilnih razlogov pa je tudi v nasprotju z

izrekom odločitve, zaradi česar se sodbe ne da preizkusiti.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se

zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje z zamudno sodbo

zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je predstavljalo

darilo D. D. po darilni pogodbi z dne 4.4.1991 idealni delež v višini

2/15 nepremičnine, vpisane v vl.štev. 731 k.o. ..., idealni delež v

višini 8/15 je predstavljalo priznanje lastninske pravice, delež v

višini 5/15 nepremičnine pa predstavljajo vlaganja obdarjenca v

nepremičnino po 4.4.1991.

Zoper navedeno sodbe vlaga pritožbo tožeča stranka.

Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da se pritožbi

ugodi in spremeni sodba sodišča prve stopnje tako, da se

tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa naj se izpodbijano

sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno

obravnavanje in odločanje. Poudarja, da svoj tožbeni

zahtevek ni oprla le na en sam dokaz na darilno pogodbo,

temveč je predlagala tudi zaslišanje prič in predložila

materialne dokaze, s katerim je dokazovala vlaganja v

nepremičnino in sicer račune in dobavnice, sodišče pa je

svojo odločitev nepravilno oprlo le na darilno pogodbo in se

o drugih dokazih ni opredeljevalo. Že iz same darilne

pogodbe izhaja, da celotna nepremičnina ne predstavlja

darila, ki bi se vračunalo v dedni delež po smrti darovalca,

saj sta pogodbeni stranki ugotovili, da je obdarjenec

sodeloval z delom in investiral pri gradnji hiše in že eno

leto pred sklenitvijo darilne pogodbe nastopil posest

nepremičnine, s čemer je darovalka obdarjencu delno

podarila, delno pa priznala lastninsko pravico na podarjeni

nepremičnini. Ker je v nepremičnino vlagal tudi po podpisu

darilne pogodbe, je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da

darilo, ki se všteje obdarjencu v dedni delež predstavlja le

2/15 vrednosti nepremičnine, 8/15 predstavlja priznanje

lastninske pravice, 5/15 pa vlaganja v nepremičnino. Tožeča

stranka bi v nadaljevanju postopka uspela dokazati vlaganja.

Tožena stranka tožbeni zahtevek posredno priznava, saj ni

pripravljena dvigniti sodne pošiljke. Obrazložitev je tudi v

nasprotju z izrekom sodbe. Sodišče najprej navaja, da je

tožbeni zahtevek zavrnilo, ker iz dejstev ne izhaja

utemeljenost tožbenega zahtevka, nato pa ugotavlja, da je

izdalo zamudno sodbo, ker utemeljenost tožbenega zahtevka

izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pri

izdaji zamudne zavrnilne sodbe zagrešilo bistveno kršitev

določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339.

člena ZPP, saj je navedlo najprej razloge, ki utemeljujejo

izdajo zavrnilne zamudne sodbe nato pa je ugotovilo, da je

izdalo zamudno sodbo in v celoti navedlo zakonske razloge iz

318. člena ZPP, ki bi res terjali sprejem diametralno nasprotne -

prave - ugodilne zamudne sodbe. To pa pomeni, da so po eni strani

razlogi glede odločilnih dejstev v medsebojnem naprotju, del

pravnoodločilnih razlogov pa je tudi v nasprotju z izrekom odločitve,

zaradi česar se sodbe ne da preizkusiti.

Zato je moralo sodišče druge stopnje ugoditi pritožbi,

razveljaviti izpodbijano sodbo ter vrniti zadevo v novo

odločanje (člen 354/1 ZPP). V novem postopku bo moralo

sodišče prve stopnje ponovno odločiti o tožbenem zahtevku in

navesti neprotislovne razloge oziroma razloge, ki bodo

skladni z v izreku sprejeto odločitvijo, pri čemer bo moralo

oceniti v celoti trditveno podlago tožbe in obe zatrjevani

pravni podlagi (tako darilna pogodba, ki naj bi

predstavljala tudi priznanje lastninske pravice, kot tudi

gradnja na podlagi soglasja obdarovalke, v delu pa celo

gradnja še po sklenitvi darilne pogodbe), ki jih tožnika

izrecno ali vsebinsko uveljavljata v naraciji tožbe. Sodišče

prve stopnje bo tako moralo natančno proučiti celotno

vsebino darilne pogodbe in oceniti ali darilna pogodba res

dopušča zaključek o priznanju lastninske pravice zaradi

opravljenih vlaganj - torej ali gre v delu res za odplačni

pravni posel in ne darilo, ki se dediču vračuna v njegov

dedni delež. Oceniti pa bo moralo tudi trditve in predložene

listinske dokaze, ki se nanašajo na izvršena vlaganja s

soglasjem darovalke oziroma predvsem vlaganja po sklenitvi

darilne pogodbe. Šele nato bo mogoča pravilna odločitev na

podlagi pravil iz 318. člena ZPP.

Ker je pritožbeno sodišče moralo razveljaviti izpodbijano

sodbo že zgolj iz zgoraj navedenih razlogov, se z drugimi

pritožbenimi navedbami natančneje ni ukvarjalo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na

določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 1003/2001
• VDS sklep Pdp 701/2004
• VSL sodba II Cp 94/2005