VSL sklep I Cp 510/2004
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2004:I.CP.510.2004 |
Evidenčna številka: | VSL50309 |
Datum odločbe: | 24.11.2004 |
Področje: | nepravdno pravo - stvarno pravo |
Institut: | delitev stvari v solastnini - služnostna pravica |
Jedro
V postopku za delitev stvari sodišče po uradni dolžnosti odloči o
ustanovitvi stvarne služnosti v skladu s pravili za dovolitev nujne
poti - po teh pravilih pa soglasje lastnikov obremenjenih zemljišč ni
potrebno.
Izrek
Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter
se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo se pridrži za končno
odločbo.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razdružilo
nepremičnine, ki so bile v solasti predlagateljev in nasprotnega
udeleženca tako, da F.A. prejme celotni parc. št. 625/13 in 625/14,
I.M. celotno parc. št. 625/15, B.V. celotno parc. št. 625/8 in družba
D. celotno parc. št. 625/9. V korist vsakokratnih lastnikov parc. št.
625/13, 625/14 in 625/15 in v breme služečih zemljišč parc. št. 625/9
in 625/8 je ustanovilo služnostno pravico voženj z osebnimi in
gospodarskimi vozili po trasi v skupni širini 5 m, ki se začne z
javne poti parc. št. 3144/1 pri obstoječem vhodu na parc. št. 625/8
in poteka v nadaljevanju kot varianta II v skici z dne 30.11.2003
sodnega izvedenca geodetske stroke J.Š., ki je sestavni del sklepa
sodišča prve stopnje. V točki 3. je sodišče prve stopnje zaradi umika
predloga ustavilo postopek zoper nasprotnega udeleženca podjetje
G., v 4. točki je ugotovilo koliko znašajo stroški postopka in v 5.
točki je odločilo, da je družba D. dolžna predlagateljem povrniti
stroške v višini 185.833,41 SIT.
Nasprotni udeleženec družba D. se pritožuje zoper odločitev o
ustanovitvi stvarne služnosti in zoper odločitev o povrnitvi stroškov
postopka iz vseh pritožbenih razlogov. Opozarja, da bi moralo sodišče
tudi v korist vsakokratnega lastnika zemljišča parc. št. 625/9 in v
breme zemljišča parc. št. 625/8 ustanoviti stvarno služnost poti, saj
je dostop na nepremičnino parc. št. 625/9 možen le po obstoječi poti.
Meni tudi, da ni potrebna širina poti 5 m, ampak bi za potrebe
gospodujočih zemljišč zadoščala že ožja služnostna pot. Opozarja
tudi, da bi moralo sodišče prve stopnje opredeliti režim uporabe
služnostne poti. Nasprotni udeleženec tudi meni, da za ustanovitev
stvarne služnosti ni bil potreben geometerski izris poti in bi morali
stroške tega izrisa kriti predlagatelji, ki so ga morda potrebovali
zaradi pridobitve lokacijskega dovoljenja za gradnjo. Predlaga, naj
višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter
zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Predlagatelj B.V. pa se prav tako pritožuje zoper odločitev o
ustanovitvi stvarne služnosti. Navaja, da bi moralo sodišče v sklepu
navesti natančen opis in potek stvarne služnosti in da v korist
zemljišč parc. št. 625/15 in 625/13 stvarna služnost dejansko sploh
ni ustanovljena. Meni tudi, da bi moralo sodišče ustanoviti služnost
poti po varianti I kot jo je predlagal geodet v izvedenskem mnenju,
saj bi tako ustanovljena služnost poti najmanj obremenjevala služeča
zemljišča. Sedaj ustanovljena služnostna pot pa najbolj obremenjuje
prav njegovo zemljišče, zato bi moralo sodišče prve stopnje to
upoštevati tudi pri ocenjevanju vrednosti zemljišča, česar pa ni
storilo. Zato predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani
sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pritožbi sta utemeljeni.
Zakon o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86, v nadaljevanju
ZNP) v 125. členu določa, da v postopku za delitev stvari sodišče po
uradni dolžnosti odloči tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če
posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne
more, ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela
razdeljene stvari. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da
nepremičnine, ki so predmet razdružitvenega postopka, predstavljajo
enoten poslovni kompleks, ki na severni strani meji na javno pot -
cesto D. - N.. Pravilno je ugotovilo, da posamezni udeleženci delov
nepremičnin, ki so jim bile znotraj tega kompleksa dodeljene, ne bodo
mogli uporabljati brez ustanovitve stvarne služnosti nujne poti.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sedaj urejen dostop po poti,
ki se začne na skrajnem severozahodnem delu parc. št. 625/8, se po
tej parceli nadaljuje protu jugu, nato pa parc. št. 625/8 prečka
proti zahodu in nato po meji med parc. št. 625/8 in 625/9 poteka
proti jugu do novo nastale parc. št. 625/14.
Izvedenec geodet je v izvedenskem mnenju navedel, da bi bil
najprimernejši in najmanj obremenjujoč dostop do vseh zemljišč po
novem dostopu, ki bi potekal od javne ceste po meji zemljišč parc.št.
625/9 in 625/8 naravnost proti jugu do novo nastale parc. št. 625/14.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da bi lahko
novo pot ustanovilo le ob soglasju vseh udeležencev postopka. Ker
nasprotni udeleženec z ustanovitvijo stvarne služnosti poti, kot jo
je predlagal izvedenec, ni soglašal, je sodišče prve stopnje to
možnost opustilo. To stališče sodišča prve stopnje ni pravilno, saj
stvarno služnost poti sodišče ustanovi po pravilih ZNP za dovolitev
nujne poti, po katerih pa soglasje lastnikov obremenjenih zemljišč ni
potrebno.
Zakon o nepravdnem postopku v 143. členu določa, da sodišče dovoli
nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ne ovira izkoriščanje
ali uporaba zemljišča, po katerem naj bi nujna pot potekala. Pri
odločanju o vrsti, obsegu in poteku nujne poti sodišče upošteva
potrebe zemljišča, ki pot potrebuje. Pri tem je treba upoštevati, da
se tuje zemljišče čim manj obremeni. Sodišče bi moralo ta merila
upoštevati in na podlagi teh meril oceniti, katera od obeh poti je za
služeča zemljišča najmanj obremenjujoča, čeprav se vsi udeleženci s
tako ureditvijo ne bodo strinjali. Prav tako sodišče ni ocenilo, ali
je za potrebe gospodujočih zemljišč nujna širina poti 5m, ali pa bi
zadoščala tudi manj široka pot.
Pritožnika imata prav, da mora biti služnostna pravica poti
ustanovljena v korist vseh zemljišč, ki nimajo za redno obdelavo ali
uporabo potne zveze z javnim potnim omrežjem. To pa pomeni da mora
biti pot ustanovljena tudi v korist parc. št. 625/9 v breme parc. št.
625/8 (in obratno v primeru variante I), na kar opozarja družba
D. v pritožbi, prav tako pa tudi v korist prac. št. 625/13 v breme
parc. št. 625/15 in 625/14 in v korist parc. št. 625/15 v breme parc.
št. 625/14, na kar opozarja B.V. v pritožbi. Vsega tega sodišče prve
stopnje ni upoštevalo. Res je tudi, da sodišče prve stopnje tudi ni
ocenilo, ali je zaradi ustanovljene služnosti katero od zemljišč manj
vredno in je zaradi tega to treba upoštevati pri delitvi. Višje
sodišče je tako ugotovilo, da je bilo zaradi zmotne uporabe določb
ZNP dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je na podlagi 355. člena
Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99 do 2/04, v
nadaljevanju ZPP), ki se v skladu z 37. členom ZNP smiselno uporablj
a v nepravdnem postopku, pritožbama ugodilo in je sklep sodišča prve
stopnje v celoti razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje
v nov postopek.
Višje sodišče še navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno
ugotovilo, da med skupne stroške postopka za delitev stvari, ki jih
trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih
deležev, spadajo tudi stroški izrisa nujne poti. Zakon o nepravdnem
postopku v 142. členu namreč ne izključuje možnosti, da skico naredi
strokovnjak geodet. Glede na to, da mora sklep sodišča obsegati
natančen potek nujne poti in da je skica o poteku nujne poti sestavni
del sklepa, je v korist vseh udeležencev, da je skica poti strokovno
izrisana.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem
odstavku 165. člena ZPP.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009