VSL sklep I Cpg 1125/2003

Jedro

Odločilna je vsebina tega spora, to pa je odškodninski spor med gospodarsko družbo in njeno bivšo članico uprave, za katero presojo bo, glede na trditveno podlago tožeče stranke, da je tožena stranka med drugim kršila tudi statut tožeče stranke in sklenila poroštveno pogodbo brez ustreznega soglasja nadzornega sveta, treba vsaj v tem delu uporabiti pravo gospodarskih družb, kar pomeni, da bo za spor potrebno uporabiti pravilo postopka v gospodarskih sporih.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je z uvodoma citiranim sklepom izreklo za stvarno nepristojno za razsojo te zadeve in sklenilo, da zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopi v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, Oddelek v Kranju, kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.

Tožeča stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila, uveljavljala je pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe Zakona o delovnih in socialnih sodiščih in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi ter prvostopnemu sodišču kot stvarno pristojnemu sodišču naloži, da postopek nadaljuje.

Pritožba je utemeljena.

Za presojo stvarne pristojnosti med rednim in delovnim sodiščem je potrebno upoštevati dejanske in pravne okoliščine posameznega primera. V konkretnem primeru je vsebina spora odškodninski zahtevek gospodarske družbe do direktorice, ki je bila s tega položaja odpoklicana iz krivdnih razlogov, za škodo, ki naj bi jo storila pri opravljanju te funkcije do odpoklica. Pritožnica utemeljeno opozarja, da je za rešitev spora bistven toženkin status v času, ko ji tožeča stranka očita protipravno ravnanje. To pa ni njen status zaposlene delavke v podjetju pač pa njen status članice uprave v delniški družbi. Zato dejstvo, da je imela toženka s tožečo stranko sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi, na katerega je prvostopno sodišče oprlo svojo odločitev, po oceni pritožbenega sodišča za primer, kot je obravnavani, ni odločilno. Tožeča stranka namreč ne uveljavlja odškodnine zoper svojo delavko zaradi kršitev sklenjene individualne pogodbe po delovnopravni zakonodaji (za kar bi bilo pristojno odločati delovno sodišče), pač pa po splošnih pravilih odškodninskega prava. Zato je odločilna vsebina tega spora, to pa je odškodninski spor med gospodarsko družbo in njeno bivšo članico uprave, za katerega presojo bo glede na trditveno podlago tožeče stranke, da je tožena stranka med drugim kršila tudi statut tožeče stranke in sklenila poroštveno pogodbo brez ustreznega soglasja nadzornega sveta, treba vsaj v tem delu uporabiti pravo gospodarskih družb, kar pomeni, da bo za spor potrebno uporabiti pravila postopka v gospodarskih sporih (1. točka prvega odstavka 482. člena ZPP). To pa potrjuje pravilnost pritožničinega stališča, da je za spor pristojno redno sodišče.

Ker je prvostopno sodišče zmotno ocenilo, da dejstvo, da je imela tožena stranka s tožečo stranko sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi, vpliva na nepristojnost rednega sodišča, da odloči v odškodninskem sporu med gospodarsko družbo in članico njene uprave, je s sklicevanjem na 2. točko 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, napačno uporabilo materialno pravo. Po oceni pritožbenega sodišča je za ta spor pristojno okrožno sodišče (6. točka drugega odstavka 32. člena ZPP). Zato je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v celoti razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cp 820/2003
• VDS sodba in sklep Psp 358/2002
• VSL sodba II Cp 303/2006