<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 1331/98

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CPG.1331.98
Evidenčna številka:VSL00999
Datum odločbe:23.11.1999
Področje:civilno procesno pravo
Institut:pravdni stroški

Jedro

Ker torej pred vložitvijo tožbe tožeča stranka toženo stranko pozivala k mirni rešitvi spora, ta pa na opomine reagirala, ne gre za situacijo iz 157. člena ZPP.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (3. točka izreka odločbe) potrdi.

Zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se kot neutemeljen zavrne.

 

Obrazložitev

S sodbo na podlagi pripoznave je prvostopno sodišče v pripoznanem delu ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke (1. točka izreka), del tožbe pa je zavrglo (2. točka izreka), saj je ocenilo, da tožeča stranka nima pravnega interesa za ta del tožbe. Odločilo je tudi, da morata toženi stranki solidarno povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške (3. točka izreka).

Proti stroškovnemu delu odločbe je tožena stranka po svoji pooblaščenki vložila pravočasno pritožbo. Navaja, da je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek, še predno se je spustila v obravnavo glavne stvari. Zato gre za situacijo iz 157. člena ZPP in zato ni dolžna plačati pravdnih stroškov tožeči stranki.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 157. člena ZPP mora takrat, kadar tožena stranka ni dala povoda za tožbo in je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, predno se je spustila v obravnavanje glavne stvari, tožeča stranka povrniti toženi stranki njene pravdne stroške. To pravilo je izjema od pravila v 1. odstavku 154. člena ZPP po katerem mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške. Pogoja za uporabo določila 157. člena ZPP/77 sta torej dva: da tožena stranka ne da povoda za tožbo in da brez oporekanja pripozna tožbeni zahtevek tožeče stranke.

Tožena stranka ni oporekala tožbeni trditvi, da si je tožeča stranka po mirni poti prizadevala rešiti sporno razmerje s toženo stranko.

Ker ni zatrjevala, da opomina pooblaščenca tožeče stranke z dne 2.4.1998, v katerem jo je le-ta pozval na skupen sestanek v zvezi z načinom delitve premoženja prve tožene stranke, katere ustanovitelja sta bila tožeča in drugo tožena stranka (A 2) ni prejela, je šteti, da je svojo trditev o poskusu za mirno rešitev spora dokazala. V tem opominu sicer ni omenjen zahtevek, s katerim je tožeča stranka v predmetnem sporu uspela, vendar ker je prenehanje družbe pogoj za začetek postopka likvidacije družbe, je šteti, da se je opomin z dne 2.4.1998 nanašal tudi na ta del zahtevka.

Po pravni teoriji tožena stranka med drugim ni dala povoda za tožbo, če je tožeča stranka vložila tožbo brez opomina, pa je bil opomin potreben za sprožitev zapadlosti po pravilih materialnega prava (prim. dr. Jože Juhart, Pravdni postopek, 1974, str. 180, komentar, tč. 3). Ker je torej pred vložitvijo tožbe tožeča stranka toženo stranko pozivala k mirni rešitvi spora, ta pa na opomine reagirala, pritožbeni navedbi, da gre za situacijo iz 157. člena ZPP, po oceni pritožbenega sodišča že iz tega razloga ni mogoče slediti.

Tožena stranka je tri dni pred prvim narokom za glavno obravnavo na sodišče poslala prošnjo za preložitev glavne obravnave ter napovedala pripravljalno vlogo, v kateri bo podala dejstva in predložila dokaze, ki so v zvezi s tožbenim zahtevkom. Po oceni pritožbenega sodišča bi bila pritožba utemeljena le v primeru, če bi že v tej vlogi pripoznala tožbeni zahtevek. Ker pa je to storila v odgovoru na tožbo, ki je bil vložen šele po prvem naroku dne 6.5.1999, ki se ga sploh udeležila ni in na katerem je sodišče prve stopnje pozvalo tožečo stranko k dopolnitvi tožbenih navedb, je po oceni pritožbenega sodišča izpodbijana odločitev pravilno oprta na določilo 3. odst.

154. čl. ZPP. Po tem določilu mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške tudi takrat, kadar uspe samo s sorazmerno majhnim delom tožbenega zahtevka. Ker torej pritožbeni razlog ni podan, v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa pa pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena, v zvezi s 366. členom ZPP/99), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP/99).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odstavka 165. člena, v zvezi s 1. odstavkom 153. člena ZPP.

 


Zveza:

ZPP člen 157, 157.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMzY2Mw==