<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 1136/97

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1997:I.CPG.1136.97
Evidenčna številka:VSL00681
Datum odločbe:11.12.1997
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
Institut:družba z omejeno odgovornostjo - stvarni vložek - izključitev družbenika iz družbe - začasna odredba

Jedro

Če je bila sklenjena pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo (ki še ni vpisana v sodni register), je podana verjetnost obstoja terjatve na izročitev stvarnega vložka (tudi če tožbeni zahtevek morda še ni pravilno oblikovan), čeprav je hkrati zahtevana tudi izključitev družbenika, ki mora izročiti stvarni vložek, iz (civilnopravne) družbe.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo začasno odredbo, s katero je v zavarovanje terjatve tožečih strank na izročitev nepremičnin kot stvarnega vložka v osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo KV d.o.o. (ki je v ustanavljanju) do pravnomočnosti odločbe o glavni stvari prepovedalo toženi stranki razpolaganje s temi nepremičninami, kar naj se vpiše v zemljiško knjigo. Ugovor tožene stranke je zavrnilo.

Tožena stranka se je zoper sklep o zavrnitvi ugovora pravočasno pritožila iz vseh razlogov po 1. odst. 353. člena v zvezi s 381. členom ZPP in v zvezi s 14. členom ZIP. Predlagala je razveljavitev napadenega sklepa in zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe.

Najprej je navedla, da bi moralo sodišče prve stopnje obravnavati ugovor na naroku, ker bi le tako lahko ugotovilo dejansko stanje. Ker tega ni storilo, je podana bistvena kršitev določil postopka. Nato je zatrdila, da je zahtevek na izročitev nepremičnin v posest družbi, ki še ni vpisana v sodni register, sicer sklepčen, vendar ne tako kot je postavljen. Družba KV d.o.o. še ne obstaja in nima pravne in poslovne sposobnosti, zato ji tudi ni mogoče izročiti nepremičnin v posest. Ni mogoče zahtevati niti izročitve direktorju, ki ga ni. Poleg tega pa bo verjetnost obstoja terjatve izkazana šele, če bodo tožeče stranke dokazale, da bo navedena družba sploh kdaj registrirana. Dokler to ni izkazano, pa ni niti verjetnosti, da bi ji nastajala kakšna nenadomestljiva škoda. Sicer pa tožena stranka nepremičnine, s katerimi po začasni odredbi ne sme razpolagati, nujno potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti in sploh ne razmišlja o njihovi prodaji ali drugačnem razpolaganju.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeče stranke v tej zadevi zahtevajo zavarovanje terjatve na izročitev stvarnega vložka (določenih nepremičnin) kot dela osnovnega vložka v osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo, ki so jo ustanavljale skupaj s toženo stranko. Zahtevajo torej zavarovanje nedenarne terjatve. Po določbi 1. odst. 267. člena ZIP lahko sodišče tako začasno odredbo izda, če tožeče stranke izkažejo za verjeten obstoj terjatve in nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Po določbi 2. odst. 265. člena v zvezi s 3. odst. 267. člena ZIP pa tožečim strankam nevarnosti ni treba dokazovati, če izkažejo za verjetno, da bi tožena stranka s predlagano začasno odredbo pretrpela le neznatno škodo.

Ni sporno dejstvo, da so pravdne stranke sklenile pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo KV d.o.o. in da se je tožena stranka v njen osnovni kapital zavezala vložiti med drugim tudi stvarni vložek v obliki nepremičnin, s katerimi po začasni odredbi sedaj ne sme razpolagati. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pogodba velja, čemur nobena od strank ne oporeka. Nesporno je tudi, da družba še ni vpisana v sodni register. Do vpisa v sodni register se zato po določbi 2. odst. 3. člena ZGD za razmerja med družbeniki uporabljajo pravila o civilnopravni družbeni pogodbi, torej pravna pravila iz paragrafov 1175 do 1215 ODZ, seveda kolikor tudi za ta razmerja ZGD nima drugačnih določb. Po paragrafu 1184 ODZ je vsak družbenik dolžan prispevati svoj delež k skupni glavnici v obsegu, dogovorjenem s pogodbo. Ker civilnopravna družba ni pravna oseba, so upravičenci za tak zahtevek (ostali) družbeniki. V primeru ustanavljanja družbe z omejeno odgovornostjo mora biti izročitev stvarnega vložka izvršena tako, da poslovodja družbe z njim prosto razpolaga (7. odst. 410. člena ZGD). Iz teh dejstev, ki jih je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, sledi, da je verjetnost terjatve tožečih strank na izročitev spornih nepremičnin v "skupno glavnico" civilnopravne družbe izkazana. S tem je že izpolnjen prvi pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, to je verjetnost njenega obstoja. Drugo vprašanje pa je, ali je sam tožbeni zahtevek, s katerim tožeče stranke uveljavljajo to svojo terjatev, pravilno postavljen (na zamenjavo "direktorja" in izročitev nepremičnin novemu "direktorju"). Vendar pa to na obstoj verjetnosti z začasno odredbo zavarovane terjatve ne vpliva; tožbeni zahtevek je med pravdo mogoče spremeniti, začasna odredba pa bi bila lahko izdana celo pred vložitvijo tožbe, ko sam zahtevek sploh še ne bi bil oblikovan. Prav tako pa na obstoj verjetnosti obravnavane terjatve ne vpliva hkratni zahtevek na izključitev tožene stranke iz (civilnopravne) družbe. Tožeče stranke pri tem očitno izkazujejo namen, da bodo ustanovitev družbe KV d.o.o. zaključile same, pri čemer bo po pravilni izročitvi nepremičnin tožene stranke (če bodo tožeče stranke v pravdi s tem zahtevkom uspele) lahko prišlo tudi do vpisa lastninske pravice družbe na spornih nepremičninah. Verjetnost terjatve tožečih strank na izročitev nepremičnin je torej za sedaj izkazana.

Tožeče stranke so na trditev tožene, da s spornimi nepremičninami sploh ne namerava razpolagati, svoj predlog za začasno odredbo temeljile na trditvi, da jim v tem primeru ni treba izkazovati nevarnosti, da bo uveljavitev njihove terjatve brez začasne odredbe onemogočena ali precej otežena, saj tožena stranka z začasno odredbo ne bo pretrpela nobene škode. Glede na to, da je tožena stranka navedla, da nepremičnine nujno potrebuje pri svoji dejavnosti, njihova uporaba v ta namen pa ji z začasno odredbo ni prav nič omejena, je pravilna tudi ugotovitev prvostopnega sodišča, da je izpolnjen še drugi pogoj za izdajo začasne odredbe (po 2. odst. 265. člena v zvezi s 3. odst. 267. člena ZIP).

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da je dejansko stanje v obsegu, potrebnem za pravilno materialnopravno odločitev o začasni odredbi (ko je bilo treba ugotoviti le verjetnost obstoja terjatve in možnosti, ali bi tožena stranka z začasno odredbo pretrpela kakšno škodo), dovolj popolno in tudi pravilno ugotovljeno. Zato sodišču prve stopnje ni bilo treba opraviti naroka, ki v postopku izvršbe in zavarovanja ni obvezen in ga sodišče za obravnavo ugovora razpiše samo, če oceni, da je to glede na okoliščine primera potrebno (1. odst. 53. člena v zvezi z 244. členom ZIP). Zatrjevana bistvena kršitev določb izvršilnega postopka tako ni podana. Storjena pa ni bila niti kakšna od bistvenih kršitev procesnih določb iz 2. odst.

354. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena v zvezi s 381. členom ZPP in v zvezi s 14. členom ZIP). Zato je bilo treba po določbi 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP neutemeljeno pritožbo zavrniti in porediti napadeni sklep.

V zvezi z nadaljnjim postopkom pa pritožbeno sodišče opozarja, da morajo biti pravdne stranke v vlogah in sodnih odločbah navedene skladno z vpisom v sodni register (s polno firmo) in da se mora sodišče prve stopnje tudi prepričati, ali vse stranke, ki nastopajo v pravdi, sploh obstojijo.

 


Zveza:

ZIP člen 267, 267/1, 267, 267/1. ZGD člen 410, 410/7, 410, 410/7.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMzM0Nw==