VSL sklep I Cpg 11/2004
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Gospodarski oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2004:I.CPG.11.2004 |
| Evidenčna številka: | VSL03750 |
| Datum odločbe: | 15.01.2004 |
| Področje: | IZVRŠILNO PRAVO |
| Institut: | zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena |
Jedro
Pri izkazu subjektivnega pogoja mora upnik zatrjevati in verjetno izkazati konkretno ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem, ki meri na izigravanje upnika. Izkazano mora torej biti dolžnikovo aktivno ravnanje v navedeni smeri. Upnik pa je s trditvijo, da je povprečno mesečno stanje na dolžnikovem računu le 2,368.000,00 SIT, da dolžnik veliko posluje s tujino, da je vrednost blaga oziroma surovin, s katerimi trguje, izredno visoka in da je treba plačevati fiksne mesečne stroške poslovanja, zatrjeval zgolj objektivno nevarnost za uspešno izvedbo morebitne bodoče izvršbe, kar pa ob zgoraj povedanem za izdajo začasne odredbe ne zadostuje. Razpolaganje s sredstvi dolžnika v okviru rednega poslovanja zato ne more biti utemeljen razlog za izdajo začasne odredbe.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.
Obrazložitev
Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi X banki d.d. Ljubljana naložilo, da mora odreči dolžniku M d.o.o. Ljubljana ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačilo zneska 15.960.000,00 SIT, ki jih ima dolžnik na kateremkoli računu, skladu, akreditivu, depozitu, vezani vlogi ali podobnem naslovu.
Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik, uveljavljal pa je pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z izdajo predlagane začasne odredbe in stroškovno posledico, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.
Pritožba ni utemeljena.
Upnik je predlagal izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve. Kot pravilno razloguje prvostopenjsko sodišče, morata biti za izdajo začasne odredbe po 1. in 2. odstavku 270. člena ZIZ kumulativno izpolnjena dva pogoja: objektivni (verjetno izkazana terjatev, oziroma možnost, da bo terjatev nastala) in subjektivni (nevarnost, da je zaradi dolžnikovega ravnanja uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena). Pri izkazu subjektivnega pogoja pa mora upnik zatrjevati in verjetno izkazati tako konkretno ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem, ki meri na izigravanje upnika. Izkazano mora torej biti dolžnikovo aktivno ravnanje v navedeni smeri. Upnik pa je s trditvijo, da je povprečno mesečno stanje na dolžnikovem računu le 2,368.000,00 SIT, da dolžnik veliko posluje s tujino, da je vrednost blaga oziroma surovin, s katerimi trguje, izredno visoka in da je treba plačevati fiksne mesečne stroške poslovanja, zatrjeval zgolj objektivno nevarnost za uspešno izvedbo morebitne bodoče izvršbe, kar pa ob zgoraj povedanem za izdajo začasne odredbe ne zadostuje. Razpolaganje s sredstvi dolžnika v okviru rednega poslovanja zato ne more biti utemeljen razlog za izdajo začasne odredbe. S pritožbeno trditvijo, da bo dolžnik upravičeno ali neupravičeno s sredstvi z računa lahko razpolagal, jih prenesel na drug račun pri katerikoli banki v Sloveniji in v tujini, kjer dolžnik že ima odprt račun, deponiral v sef v tujini, denar potrošil ali skril, pa upnik zgolj hipotetično nakazuje možnosti za dolžnikovo izigravanje upnika, ne da bi opredelil že obstoječa konkretna aktivna ravnanja dolžnika s ciljem izigravanja upnika. Zgolj iz dejstva odprtja računa v tujini (ki pa ga upnik niti ni izkazal) pa tudi ni mogoče sklepati na dolžnikovo izogibanje morebitni bodoči izvršbi.
Po 3. odstavku 270. člena ZIZ je mogoče izdati začasno odredbo brez izkazane nevarnosti iz 2. odstvka 270. člena ZIZ, če upnik izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo. Nesprejemljivo je tudi pritožbeno stališče, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo utrpel le neznatno škodo, saj bi s sredstvi nad z začasno odredbo zavarovanim zneskom 15,960.000,00 SIT lahko prosto razpolagal. Glede na podatke o povprečnem mesečnem stanju denarnih sredstev na dolžnikovem računu 2,368.000,00 SIT bi izdaja začasne odredbe v predlagani vsebini privedla do blokade dolžnikovega računa. To pa nesporno predstavlja določen zastoj in težave v poslovanju dolžnika, kar pa nikakor ni mogoče opredeliti kot neznatno škodo. Tako se izkaže kot pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da upnik ni izkazal nobene od predpostavk iz 2. ali 3. odstavka 270. člena ZIZ za izdajo začasne odredbe.
Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, prvostopenjsko sodišče pa tudi ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ. Ker upnik s pritožbo ni uspel, mora sam trpeti svoje pritožbene stroške.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
