<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 773/2004

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2004:I.CP.773.2004
Evidenčna številka:VSL48142
Datum odločbe:29.04.2004
Področje:civilno procesno pravo
Institut:umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov

Jedro

Pri umiku tožbe je pravno relevantno dejstvo za povračilo stroškov le, ali je tožeča stranka umaknila tožbo takoj potem, ko je tožeča stranka izpolnila tožbeni zahtevek. Če je ta okoliščina podana, je tožeča stranka upravičena do povračila pravdnih stroškov, ne glede na dejstvo, ali je bila morebiti tožba vložena neutemeljeno.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijani 2. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod 1. točko izreka zaradi umika tožbe ustavilo ta pravdni postopek, v 2. točki izreka pa je naložilo toženi stranki v povrnitev tožeči stranki pravdne stroške v znesku 97.000,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje do plačila.

Zoper 2. točko izreka sklepa se je v roku pritožila tožena stranka iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v 2. točki izreka razveljavi. Navaja, da je tožena stranka že v pripravljalni vlogi dne 27.11.2003 opozorila sodišče, da še ni končan zapuščinski postopek in da tožena stranka ni edini dedič po pokojnem B., v posledici česar v tej pravdi tudi ne more biti pasivno legitimiran. Nadalje pritožba meni, da je napačna ugotovitev sodišča, da je bil tožbeni zahtevek utemeljen in je zato tožeči stranki priznalo stroške postopka. Tožeča stranka je namreč neutemeljeno uveljavljala izpraznitev stanovanja in razdrtje najemne pogodbe, ker je bil pok. B. nesporno prejšnji imetnik stanovanjske pravice in je imel v času postopka veljavno najemno pogodbo. Tožeča stranka je šele dne 19.6.2003 kot poravnalno ponudbo predložila kupoprodajno pogodbo za stanovanje, ki ga je kot nadomestno ponudila v najem toženi stranki, o čemer pa se prvotni toženec ni mogel izjaviti, ker je bil zaradi hude bolezni in nesposobnosti komuniciranja v bolnišnici. Smrt tožene stranke brez dvoma ne moremo šteti v prostovoljno ali prisilno izpolnitev. Tožena stranka je kot eden izmed dedičev v dogovoru in s soglasjem tožeče stranke pravočasno izpraznila stanovanje, zaradi česar je tožeča stranka tudi umaknila tožbo. Tožeča stranka bi lahko pravdne stroške teoretično terjala le v primeru, če bi tožena stranka po smrti očeta nezakonito zasedala stanovanje, česar pa nesporno ni storila, ampak je stanovanje pravočasno izpraznila.

Pritožba ni utemeljena.

V primeru smrti stranke se pravdni postopek nadaljuje, ko ga dediči ali skrbnik zapuščine prevzamejo, ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo (1. odst. 208. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Ko je tožeča stranka po smrti prvotnega toženca B. predlagala nadaljevanje postopka zoper njegovega sina D. kot toženca z vlogo z dne 21.10.2003, je sodišče prej navedenega pozvalo na prevzem postopka, kateri se je dejansko s svojo pisno vlogo z dne 17.11.2003 tudi spustil v pravdo, torej je kot dedič po pokojnem B. prevzel postopek na strani tožene stranke. Toženec je nesporno sin pokojnega B. in s tem poklican k dedovanju po njem v prvem dednem redu. Njegovemu pavšalnemu ugovoru, da ni edini dedič, sodišče prve stopnje ni moglo slediti, niti mu ne more slediti pritožbeno sodišče, ker ugovora ni mogoče preizkusiti zaradi njegove pavšalnosti, brez točne navedbe še preostalih dedičev. Na tek te pravde ne vpliva niti dejstvo, če zapuščinski postopek po pokojnem B. res še ni zaključen. Nekdo se za dediča namreč ne šteje šele po pravnomočnem zaključku zapuščinske obravnave, ampak v trenutku zapustnikove smrti, ker že takrat preide zapuščina na dediče (132. člen Zakona o dedovanju - ZD). Iz navedenega sledi, da ugovoru pasivne legitimacije toženca ni možno ugoditi.

Kot je razvidno iz vloge tožeče stranke z dne 21.10.2003, je ta tožbo umaknila potem, ko je tožena stranka izpraznila stanovanje, ki ga je sicer zasedala, in ga praznega izročila tožniku, torej je izpolnila tožbeni zahtevek. Da je tožena stranka res izpolnila tožbeni zahtevek, je ugotoviti tudi iz navedb tožene stranke, čeprav ta obenem zatrjuje, da izpraznitev in izročitev stanovanja v posest tožeči stranki ne predstavlja izpolnitve tožbenega zahtevka, ker je to toženec storil potem, ko je njegov oče, ki je stanovanje zasedal, umrl. Dejstvo je, da je tožeča stranka s tožbo zahtevala od tožene stranke izpraznitev in izročitev ji predmetnega stanovanja, kar je tožena stranka med postopkom tudi storila. Nobene vloge tu nima okoliščina, da je prvotni toženec umrl, ker se šteje pravda, v kateri se postopek nadaljuje zoper dediča, za enovit postopek, postopek zoper eno in isto stranko. Dedič je namreč univerzalni naslednik pravnega prednika in stopi v vse pravice in obveznosti pokojne stranke, ki jih je ta imela v trenutku svoje smrti.

Pri tem je potrebno pojasniti še, da se tako sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa, kot pritožba brezpredmetno ukvarjata z vprašanjem, ali je bila tožba utemeljena, in so vse te navedbe neupoštevne. Skladno 154. členu ZPP se o stroških postopka odloči glede na uspeh v pravdi. Primer povračila stroškov postopka, če se postopek konča z umikom tožbe, ureja 158. člen ZPP, po katerem mora tožeča stranka toženi povrniti pravdne stroške v primeru umika tožbe, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Nedvomno je tožeča stranka umaknila tožbo neposredno potem, ko je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek in zato tožena stranka ni upravičena do povračila ji stroškov postopka po 158. členu ZPP, ampak se za povračilo stroškov uporabi splošne določbe glede na uspeh strank v pravdi. Ker je tožena stranka zahtevek izpolnila, se šteje, da je tožeča stranka s svojim zahtevkom uspela, ne glede na to, ali je bila predhodno tožba vložena utemeljeno ali neutemeljeno.

Pritožbeno sodišče je zato, ker sodišče prve stopnje ni zagrešilo v pritožbi zatrjevanih kršitev, niti ni bilo ugotoviti kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

 


Zveza:

ZPP člen 154, 158, 158/1, 154, 158, 158/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMjgxMg==