<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 113/2003

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2003:I.CPG.113.2003
Evidenčna številka:VSL49481
Datum odločbe:20.03.2003
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:pravno nasledstvo - prijava terjatve - pravni interes

Jedro

Da s pravnim naslednikom prvotno tožene stranke ne nastane novo obligacijsko razmerje, pač pa se nadaljuje prejšnje, vzpostavljeno z njegovim pravnim prednikom (2. odstavek 148. člena ZOR). Ne gre torej za primer, ko bi obligacijsko razmerje, iz katrega tožbeno pravico črpa tožeča stranka, nastalo šele v teku stečajnega postopka zoper družbenika prvotno tožene stranke, kot to zmotno meni pritožnik. Terjatve tožeče stranke zato ni mogoče šteti kot dolg stečajne mase. Terjatve tožeče stranke zato ni mogoče šteti kot dolg stečajne mase. Ne gre namreč za nastanek terjatve v teku stečajnega postopka po 133., 134. ali 135. členu ZPPS,ki se po 136. členu ZPPSL poplačuje upnikom kot strošek stečajnega postopka, torej v celoti in prednostno pred ostalimi upniki stečajnega dolžnika.

Take terjatve morajo upniki prijaviti v stečajnem postopku (1. odstavek 137. člena ZPPSL), v katerem se tudi preizkušajo (1. odstavek 141. člena v zvezi s 1. in 3. odstavkom 142. člena ZPPSL), kajti le v tem postopku lahko dosežejo upniki njihovo poplačilo. Upnik mora torej sodno varstvo svoje terjatve primarno uveljavljati v stečajnem postopku. Le v primeru, če je njegova terjatev v tem postopku prerekana, upnik lahko izkaže pravni interes za začetek ali nadaljevanje že začetega pravdnega postopka (primerjaj 1. odstavek 144. člen ZPPSL in 1. in 2. odstavek 181. člena ZPP).

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi v izpodbijanem delu (1. točka izreka) sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

 

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo izvršilni sklep Temeljnega sodišča v Novem mestu, enote v Novem mestu, opr.št. II Ig ... z dne ... v 1. in 3. točki izreka in tožbo zavrglo (1. točka izreka sklepa). Ugotovilo je, da je bil postopek prekinjen od 3.7.2000 (2. točka izreka) in da se je nadaljeval s pravnim naslednikom tožene stranke Avtoservis, servis, trgovina, proizvodnja d.o.o. Brežice - v stečaju od 5.1.2001.

Zoper 1. točko izreka sklepa je pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zdaeve prvostopenjskemu sodišču v nadaljnji postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Iz neprerekanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je bil sklep o izbrisu prvotno tožene stranke A. B. d.o.o. iz sodnega registra z dne 3.7.2000 objavljen v Uradnem listu RS št. 7472000 (dne 22.8.2000). Nad njenim edinim družbenikom Avtoservis d.o.o. Brežice pa je bil dne 8.7.1999 začet stečajni postopek.

Z izbrisom prvotno tožene stranke iz sodnega registra brez likvidacije je njeno premoženje in obveznosti prevzel njen edini družbenik,ki ga je glede na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 šteti kot univerzalnega pravnega naslednika izbrisane družbe. To torej pomeni, da s pravnim nalsednikom prvotno tožene stranke ne nastane novo obligacijsko razmerje, pač pa se nadaljuje prejšnje, vzpostavljeno z njegovim pravnim prednikom (2. odst. 148. člena ZOR). Ne gre torej za primer, ko bi obligacijsko razmerje, iz katerega tožbeno pravico črpa tožeča stranka, nastalo šele v teku stečajnega postopka zoper družbenika prvotno tožene stranke, kot to zmotno meni pritožnik. Terjatve tožeče stranke zato ni mogoče šteti kot dolg stečajne mase. Ne gre namreč za nastanek terjatve v teku stečajnega postopka po 133., 134. ali 135. členu ZPPSL, ki se po 136. členu ZPPSL poplačuje upnikom kot strošek stečajnega postopka, torej v celoti in prednostno pred ostalimi upniki stečajnega dolžnika.

Ob navedenem izhodišču o nastanku terjatve pred začetkoms tečajnega postopka bi torej stališče pritožnik o popolnem poplačilu njegove terjatve v breme stečajne mase (158. člen ZPPSL) pomenilo kršitev osnovnega načela stečajnega postopka o enakomernem poplačilu upnikov, ki se poplačajo iz razdelitvene mase (1. odstavek 10. člena ZPPSL). Materialnopravno zmotno je zato pritožbeno stališče, da tožeči stranki terjatve ni treba prijaviti v stečajnem postopku zardai njenega preizkusa, ker jo je treba iz stečajne mase poplačati kot strošek stečajnega postopka.

Take terjatve morajo upniki prijaviti v stečajnem postopku (1. odstavek 137. člena ZPPSL), v katerem se tudi preizkušajo (1. odstavek 141. člena v zvezi s 1. in 3. odstavkom 142. člena ZPPSL), kajti le v tem postopku lahko dosežejo upniki njihovo poplačilo. Upnik mora torej sodno varstvo svoje terjatve primarno uveljavljati v stečajnem postopku. Le v primeru, če je njegova terjatev v tem postopku prerekana, upnik lahko izkaže pravni interes za začetek ali nadaljevanje že začetega pravdnega postopka (primerjaj 1. odstavek 144. člena ZPPSL in 1. in 2. odstavek 181. člena ZPP).

Pritrditi je sicer pritožnici, da v zakonsko določenem roku iz 1. odstavka 137.člena ZPPSL svoje terjatve (kot nepogojne) ni mogla prijaviti v stečajnem postopku, ker v tem roku do pravnega nasledstva še ni prišlo. Ne izključuje pa pritožbeno sodišče možnosti, da bi svojo terjatev prijavila v navedenem roku kot pogojno in sicer pod odložnim pogojem, da bo prišlo doprenehanja (izbrisa iz sodnega registra) prvotno tožene stranke (primerjaj 1. in 2. odstavek 116. člena ZPPSL) ali možnosti podaljšanja roka za prijavo terjatve iz 1. odstavka 137. člena ZPPSL na enoletni rok iz 2. odstavka 394. člena ZGD. Ker tožeča stranka zaradi zmotnega materialnopravnega stališča navedene terjatve ni prijavila v stečajnem postopku zoper pravnega naslednika prvotno tožene stranke niti kot pogojne, niti je v stečajnem postopku ni prijavila v roku enega leta po objavi sklepa o izbrisu iz sodnega registra v Uradnem listu RS, je iz obrazloženega razvidno, da ni izkazala pravnega interesa za vodenje predmetnega pravdnega postopka zoper pravnega naslednika Avtoservis, servis, trgovina, proizvodnja d.o.o. Brežic - v stečaju. IZ navedenih razlogov je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in temelji na 1. odstavku 274. člena in 440. členu ZPP.

Ker se je izrecno uveljavljani pritožbeni razlog izkazal za neutemeljenega, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama trpeti svoje pritožbene stroške.

 


Zveza:

ZOR člen 148, 148/2, 148, 148/2. ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZPPSL člen 10, 10/1, 116, 116/1, 116/2, 137, 137/1, 141, 141/1, 142, 142/1, 142/3, 144, 144/1, 157, 10, 10/1, 116, 116/1, 116/2, 137, 137/1, 141, 141/1, 142, 142/1, 142/3, 144, 144/1, 157. ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 274, 449, 181, 181/1, 181/2, 274, 449.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMjIzNg==